SEPTEMBRSKI UVODNIK
Letošnji že 59. študijski dnevi Draga, na katerih je tokrat sodelovala tudi Slovenska matica, so se zaključili prvi septembrski dan s strokovnim srečanjem o treh Slovenijah: matični, zamejski in zdomski. Temeljno vprašanje je bilo, ali so te skupnosti med seboj ločene samo z mejo ali tudi duhovno, kaj jih ločuje in kakšne so možnosti za tesnejše povezovanje. Premišljevanje sodelujočih je pokazalo, s kakšno krizo identitete se srečujemo v vseh treh slovenskih prostorih, še najbolj pa prav znotraj meja matične države. Univerzalne, hibridne ideologije, ki jih razglaša sodobno »prebujenstvo«, ljudi uspavajo v lažnem prepričanju, da smo potopljeni v globalni množici sveta najbolj duhovno varni. Vse, kar določa drugačnost človeka na narodni ravni, torej tudi jezik, zgodovinske, družbene in kulturne posebnosti, »prebujenci« razumejo kot teror nad posameznikom. Narodna zavest je dovoljena samo še na športnem področju, tu se politični veljaki radi fotografirajo tudi s slovensko zastavo in s petjem himne potrjujejo Prešerna kot narodni simbol. V hipu, ko nekdo vprašanje slovenske narodne identitete zastavi v okviru kulture, torej kot filozofsko, tudi umetniško vprašanje, je obsojen na oznako nacionalist, pri nas razumljeno slabšalno. Zato se na vseh treh koncih sveta, kjer prebiva slovenski živelj, vse bolj utapljamo v globalnosti ali umikamo za zidove lastnih domov. Taki smo najbolj ranljivi, najbolj dovzetni za ideološke manipulacije, lahek plen digitalno posredovanega javnega mnenja, obsojeni na izginotje slovenstva, slovenskega jezika, naših kulturnih značilnosti in dediščine.
Nemški filozof in fizik Harry Lehmann je nedavno izdal knjigo Ideologiemaschinen: Wie Cancel Culture funktioniert? V svoji razpravi govori o kulturi utišanja in opozarja na nevarnost, da so danes stroji za proizvodnjo ideologij postale institucije, ki so bile nekoč do ideološkega diskurza najbolj kritične, to so univerze, gledališča, kulturne ustanove. Z lahkoto ugotovimo, da so te ustanove hkrati prav tisti temelji, na katerih se je slovenstvo vse do danes ne samo ohranilo, ampak donedavna razvijalo in krepilo. To so ustanove, ki so pred tremi desetletji še dvignile svoj glas zoper totalitarni režim in spodbujale nastanek samostojne slovenske države. Preobrat od institucionalne družbene kritičnosti v mašinerijo za proizvodnjo ideologij, ki se je v nekaj deset letih zgodil v Sloveniji, terja takojšnjo prilagoditev preživetvenih strategij slovenstva. Umikanje v zasebnost in utapljanje v globalnosti vsekakor nista rešitvi.
Kaj je pomagalo preživeti Borisu Pahorju in številnim žrtvam nacističnih taborišč? Bila je to neusahljiva volja do biti, neuničljiva ljubezen do življenja, tudi do doma, maternega jezika, v katerem jim skritih misli in kritičnega mišljenja nihče ni mogel ne prepovedati ne ubiti. Zato Slovenska matica s knjigo »Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor« potuje po krajih slovenstva in skupaj s prof. dr. Urško Perenič in avtorjevim sinom prof. Adrianom Pahorjem pričuje o njegovem NE trem svetovnim totalitarizmom in o njegovem DA trem velikim E-jem: etosu (v pomenu humanosti, človečnosti), erosu (v pomenu ljubezni do življenja) in etnosu (narodni identiteti). Zato bomo v septembru predstavili mladinsko avtobiografijo Ksenije Majcen Pobeg brez meja, ki govori o terorju in svobodi v času železne zavese in Berlinskega zidu. Zato dajemo besedo obsežnemu prevodu Pizanskega Cantosa Ezre Pounda, pesnika, ki je bil sam razpet med služenjem ideologiji in brezmejno svobodno ustvarjalnostjo. Zato bo Slovenska matica tudi v mesecu septembru nudila dom predavanjem o slovenščini, ki jih pripravlja naš Odsek za slovenski jezik, pa velikim osebnostim, tokrat bibliotekarju, prevajalcu in dramaturgu Brunu Hartmanu ob 100-letnici njegovega rojstva. Zato bomo na različnih koncih, na severu in jugu Slovenije govorili o dosežkih slovenske emigracije in o poeziji med drugo svetovno vojno in kmalu po njej, ki so jo zapisali zamolčani, prezrti, tudi fizično zatrti avtorji.
In nikakor nazadnje: prav zato, da bi znova prebudili ljubezen do slovenstva v srcu slehernega posameznika, pripravljamo v prihodnjih tednih izdajo Rebulovih dnevniških zapiskov med letoma 1948 in 1954, v katerih je veliki Slovenec leta 1953 o ljubezni do slovenstva zapisal:
»Ljubim slovenstvo – a kaj je to? Ljudje, s katerimi imam opravka? Ljudje, ki predstavljajo našo kulturo? Skoraj jih ne vidim. Masa ponižnih in brezumnih?
Ne, kolektivna ljubezen ni nič.
Kaj je torej slovenstvo, domovina? Geografski pojem, slovenske gore in reke? Morda. Ali pa samo ljubezen do tebe, ki mi je približala marsikaj, kar bi mi bilo tuje? Ali pa je ta tako boleča ljubezen samo moj ‒ kompleks, iracionalen izrastek moje občutljivosti? Patriotizem – da, da bi ti samo ljubil, opeval, prebujal, pričeval, čustvoval, ko bi drugi vodili blagajne, aretirali, obsojali, morili.«
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Zbirka Zabavna knjižnica
Ksenija Majcen: Pobeg brez meja
Ilustriral: Peter Škerl
Spremno besedo napisala: Ignacija Fridl Jarc
Avtobiografska zgodba v slovenskem prostoru doslej še neznane pisateljice Ksenije Majcen (roj. 1963 v Mariboru), ki je svoj prvenec izdala v nemščini leta 2017, z večplastnim naslovom Pobeg brez meja ni le pripoved o zamisli, nastali v glavi osemletne deklice Ksenije, ki se z družino zaradi očetove službe v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja preseli iz Ljubljane v Nemško demokratično republiko (NDR), kjer v hrepenenju po ljubljenem dedku otroško igrivo načrtuje, kako bosta z novo vzhodnonemško prijateljico Anyo kar sami odpotovali prek vseh meja železne zavese nazaj k njemu v Slovenijo. Ta bolj ali manj nedolžna otroška pustolovščina, opisana s poznejše zrelejše perspektive, ponuja še mnogo več kot lahkotno branje, saj obenem razpira pogled tudi na temačnejšo realnost življenja v komunistični Vzhodni Nemčiji in Vzhodnem Berlinu, kjer je sovjetski sektor od treh zahodnih sektorjev ločeval praktično neprehodni zloglasni Berlinski zid. Nevsiljivo namreč slika tako tedanje družbene in politične razmere kot tudi širše medčloveške odnose, ki jih s svojo vedrino in svetlobo zaznamujeta predvsem povezanost družine in prijateljstvo, ki ne pozna meja. Zgodba je tako namenjena vsem generacijam, tako tistim, ki se tedanjih časov še živo spominjajo, kot tudi tem, ki si jih danes ne morejo predstavljati, dokler se vanje ne potopijo v domišljijskem literarnem svetu.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Prevodi iz svetovne knjževnosti
Ezra Pound: Pizanski Cantos
Prevedel, komentiral in spremno študijo napisal: Miklavž Komelj
Pizanski Cantos so del mogočne pesnitve Cantos Ezre Pounda (1885–1972), ameriškega pesnika, ki je večino življenja preživel v Evropi in bil eden najpomembnejših in najvplivnejših pesnikov mednarodnega modernizma. Pesnik jih je objavil kot samostojno knjigo in jo lahko beremo kot pesnitev v pesnitvi. Tu je Pound najintimneje spregovoril o samem sebi; to pesnitev je namreč pisal v mesecih težke osebne preizkušnje, ko se je ob koncu druge svetovne vojne zaradi svojih medvojnih radijskih oddaj na Radiu Rim znašel v kazenskem taborišču ameriške vojske v bližini Pise v Italiji. Nekaj časa je bil zaprt celo v jekleni kletki. Ta pesnitev je njegova pot skozi temno noč duše. V njej se mu na novo prikazuje vsa njegova osebna zgodovina, pa tudi zgodovina civilizacije, ki je zašla v katastrofo; obenem pa je vanjo vpisano vizijsko razodetje Boginje v različnih podobah in novo uzrtje narave; v procesu velikega ponotranjenja pesnik spozna, da je naša resnična dediščina samo tisto, kar resnično ljubimo: »Kar res ljubiš, ostane, drugo je žlindra, / kar res ljubiš, ti nikdar ne bo vzeto, / kar res ljubiš, je tvoja dediščina. / Čigav svet, njihov, moj ali od nikogar?«
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Odstiranja
France Bučar med politiko in pravom
Uredil: Jure Gašparič
Knjiga je znanstvena monografija, v kateri dvanajst avtorjev predstavlja eno osrednjih osebnosti slovenske opozicije v zadnjih letih Jugoslavije, v času slovenskega osamosvajanja in slovenske politike po osamosvojitvi, pravnika, politika in – kot to imenuje Aleš Gabrič – »svojeglavega«, neodvisnega intelektualca dr. Franceta Bučarja. (Iz strokovne recenzije prof. dr. Petra Vodopivca).
Knjiga France Bučar med politiko in pravom je razdeljena na tri vsebinske sklope. Ti prikazujejo posamezne dele življenja Franceta Bučarja, a na drugi strani predstavljajo celoto. /…/ V prispevkih tako sledimo Bučarju kot politiku od njegovih aktivnosti, ko je bil mlad komunist, do njegovega udejstvovanja v različnih političnih opcijah nastajajoče nove slovenske politične krajine tik pred in po osamosvojitvi. Splošna javnost se Franceta Bučarja spominja predvsem kot predsednika osamosvojitvene skupščine. Mnogo manj pa ji je znano delo Bučarja kot pravnika. /…/ Zanimivo branje je tudi bolj intimna pripoved o osebnosti Franceta Bučarja (Iz strokovne recenzije izr. prof. dr. Bojana Balkovca).
Izid knjige sta podprli Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana.
Zbirka Filozofska knjižnica
Friedrich Nietzsche: Tako je govoril Zaratustra – PONATIS
Prevedel: Janko Moder
Spremno besedo napisal: Ivan Urbančič
»Moj duh ne mara več hoditi po shojenih podplatih.« (Friedrich Nietzsche)
Filozofska pesnitev Tako je govoril Zaratustra, ki velja za temeljno delo kontroverznega nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja, najbolj poveličevanega in hkrati zamolčanega in zaničevanega, dobiva vse od svojega nastanka naprej (1883–1885) številne interpretacije tako na področju glasbe (Richard Strauss) kot v drugih oblikah. Nietzschejev Zaratustra, ki je nastajal v obdobju dveh let na različnih lokacijah med Alpami in Sredozemskim morjem, je odraz filozofovega sunkovitega in ostrega pisanja, zdaj v krajših, zdaj v daljših zamahih in zastranitvah, v katerih je mogoče vreči interpretacijsko matrico dobesedno čez celoten horizont njegove misli. Zaratustra, ki krščansko zapoved po ljubezni do bližnjega »prekrsti« v »ljubezen do nadaljnjega«, je po Nietzscheju nekdo, ki ljudi uči in jih spodbuja h konstantnemu preseganju lastnega sebstva, ki je v razpoznavanju in zasledovanju volje same, moč v kateri je treba najti in prepoznati. Človek je za Nietzscheja vselej prehod: most in ne cilj, vrv nad prepadom, ki na svoji poti išče sopotnike, soustvarjalce, s katerimi bi delil in ustvarjal. Hoteti osvobaja: hoteti je ustvarjati.
»To je torej moja pot, kje je vaša?« Tako je govoril Zaratustra.
Zbirka Spomini in srečanja
Bogomila Kravos: Moj Trst – PONATIS
Bogata in spremenljiva zgodovina Trsta je na nek način miniaturna podoba slovenskega človeka in njegovega prebivanja v naših krajih skozi stoletja. Mesto v zalivu je bilo stičišče in križišče mnogih poti in še številnejših nacionalnih interesov, mesto na prepihu v dobesednem in prenesenem pomenu, prostor klene slovenske besede in kraj njenega izganjanja in izginjanja, pristan svetlih upov in mračne resničnosti, vzor slovenske narodne povezanosti in točka našega nacionalnega razkola. To je Trst, kakor ga v svoji mladostni avtobiografiji ubeseduje Bogomila Kravos, dekle, ki s ponosom zre na slovenske domoljube svojega časa, in v zrelih letih z zatajevano bolečino in sramom opazuje brezbrižnost tržaških Slovencev do svoje identitete in skupne lastnine. Moj Trst ni zgolj portret mesta, naslikan z očmi otroka in odraščajočega dekleta, ampak je tudi dragocena galerija slovenskih Tržačanov in zakladnica tržaške govorice. Delo je prežeto z blagim humorjem in drznim karikiranjem, napisano je s krhko občutljivostjo in jasno odločnostjo obenem.
Zbirka Mozaiki
Miljana Cunta: Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo – PONATIS
Spremno besedo napisala: Veronika Šoster
NAGRADA PREŠERNOVEGA SKLADA ZA LETO 2024
Miljana Cunta nas je začarala že s svojim prefinjenim prvencem Za pol neba, nadaljevala z bolj konceptualno zbirko pesmi v prozi Pesmi dneva in se v tretji knjigi Svetloba od zunaj vrnila k poetiki prvenca, ki se je subtilno približala duhovnemu, povzdignjenemu, skoraj eteričnemu. S svojo četrto pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo se pesnica sicer še vedno sprehaja po isti pokrajini, a njen pogled je usmerjen ne več toliko navzgor kot med prste, kjer skozi svetlobo polzi neviden zlati prah. Glavna elementa zbirke sta prostor in čas, ki se upogibata, stikata, premikata, porajata brez kraja. A četudi bi želeli v pest ujeti svoj čas, da bi lahko vstopili in se vrnili, je to nemogoča naloga, ki se udejanja le skozi poezijo samo, skozi tisto materijo, ki zna ustaviti čas na papirju, kjer se platnice odpirajo neslišno kot dobro naoljena vrata. Odsotnost strahu v mnogih pesmih zato ni nič presenetljivega – pesnica se premika po času in prostoru gibko in lahkotno, zaznava podobe in jih zapisuje v večnost, v medprostore, kjer predmeti lebdijo v breztežnosti. Ne pretiravam, če poezijo v zbirki označim za nadčasovno ali celo nečasovno – ko se predamo verzom, tudi sami obstanemo med zrcaloma, začutimo ščemenje delčkov prahu na zlati svetlobi in si pustimo vrnitev, naj je kakršnakoli že.
Zbirka Knezova knjižnica
Nataša Konc Lorenzutti: Senca brez človeka – E-KNJIGA
Avgusta 1942 so nacisti v dveh akcijah v Celju ukradli 645 slovenskih otrok, ki so jih odpeljali na ozemlje Tretjega rajha, njihove matere pa so večinoma umrle v taborišču Auschwitz-Birkenau. Približno trideset malčkov, večinoma še dojenčkov, je prestalo »rasne selekcije«, zato so bili iz otroških taborišč urada za utrjevanje nemštva premeščeni v dom Sončna poljana v Kohren-Sahlisu blizu Leipziga, ki ga je upravljala mreža tajne Himmlerjeve organizacije Lebensborn. Tam so jih lahko prevzeli bodoči nemški rejniki, ki so bili vsaj na videz zvesti režimu, niso pa vedeli, da jemljejo ukradene otroke.
Dokumentarni roman o otrocih vojne, ki so postali žrtve miru, temelji na pretresljivih pričevanjih še živečih otrok Lebensborna in njihovih potomcev ter avtoričinih srečanjih in pogovorih z njimi. Prepletajo se z njeno zgodbo o iskanju sledi za izginulimi otroki, vpeto v čas, ko na robu Evrope divja vojna in se zopet trguje s človeškimi usodami. Ob soočenju z romaneskno, hkrati pa stvarno zgodovinsko dokumentiranimi spomini realnih oseb, ki se v tem »filmu v prozi« levijo v bolj ali manj tragične literarne junake, lahko tako kot avtorica romana tudi rahločutni bralec oblikuje svoj odnos do družine, identitete, naroda in njegove preteklosti, torej do občečloveških pojmov, ki so temeljnega pomena za vsakogar izmed nas.
Knjiga je izšla v okviru projekta Knjiga me pomlaja (KmP), ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
Zbirka Zabavna knjižnica
Feri Lainšček: Življenje nima naslova – ZVOČNA KNJIGA
Ilustriral: Jure Engelsberger
S kratkim romanom Ferija Lainščka Življenje nima naslova Slovenska matica po stopetih letih oživlja svojo zbirko Zabavna knjižnica, v kateri so do leta 1918 izhajala krajša leposlovna besedila večinoma slovenskih, včasih tudi drugih slovanskih narodov.
Z oživitvijo zbirke pred začetkom leta, s katerim smo vstopili v praznovanje častitljive 160-letnice Slovenske matice kot najstarejše posvetne slovenske kulturne in znanstvene ustanove, pa Zabavni knjižnici nismo nadeli le nove zunanje podobe, temveč smo jo tudi vsebinsko namenili le za izvirna nova slovenska literarna dela za otroke in mladino. Čeprav naslov Zabavna knjižnica in logotip z odprto, smejočo se knjigo, ki ga je oblikoval ilustrator Jure Engelsberger, morda na prvi pogled vabita k branju lahkotnejšega komičnega žanra, pa je to v resnici zbirka kvalitetne literature za mlade, kot je tudi prvotno ime označevalo leposlovje nasproti znanstvenim in strokovnim besedilom. Oživljena zbirka tako odstira stisko, občutenje in doživljanje otrok in mladostnikov, njihov miselni svet in njihovo družbeno okolje.
V veselje nam je, da zbirko uvaja nov kratki roman Ferija Lainščka, pisatelja, ki je s svojimi Mislicami, nagrajenimi s priznanjem večernica leta 2001 za najboljše slovensko leposlovno mladinsko delo, pa tudi z deli Velecirkus Argo (1996), Ajša Najša (1989), Hit poletja (2008) in pravljičnimi utrniki o Mišku in Belamiški, že doslej pomembno sooblikoval literarno obzorje mladih generacij zadnjih dveh desetletij. Življenje nima naslova je kratek roman o dečku Denzi, ki živi ob psihično bolni materi, zato doživlja vrsto pretresov, vključno z mamino krajo, odhodom k starim staršem, soočenjem s pijanim dedkom in mnogimi zapleti, ki jih, skrite pred našimi očmi, še vedno preveč pogosto izkušajo mnogi otroci med nami. Lainščkov roman odlikujejo pretanjeno prisluškovanje srcu mladih ljudi, očarljiva dinamičnost dogajanja in danes vse preveč redka pripovedovalska iskrenost. Veseli nas, da je roman Življenje nima naslova izbran med pet finalistov za nagrado večernica in je zdaj izšel še v zvočni obliki.
Zvočna knjiga je izšla v okviru projekta Knjiga me pomlaja (KmP), ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo RS.
Razprave / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede = Dissertationes / Academia scientiarum et artium Slovenica, Classis II: Philologia et litterae; 32
Monografija Števana Küzmiča: ob tristoletnici rojstva
Uredil: Marko Jesenšek
Lani je v mesecu oktobru potekal dvodnevni simpozij, posvečen 300-letnici rojstva prekmurskega protestantskega pastorja, pisatelja in prevajalca Števana Küzmiča. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je razširjene prispevke s simpozija zbrala in izdala v monografiji o avtorju Nouvega zákona (1771). S tem prevodom Nove zaveze Svetega pisma iz stare grščine je Küzmič postavil normo prekmurskega knjižnega jezika. Gre za enega najpomembnejših dogodkov iz kulturne zgodovine Slovencev, ki je predramil Slovensko krajino in narodnoprebudno ter jezikovno ozavestil Slovence med Muro in Rabo, hkrati pa je odločilno vplival na poenotenje slovenske knjižne norme sredi 19. stoletja.
Knjigo je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v sodelovanju in s finančno pomočjo Slovenske matice in Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije.
Zbirka Knezova knjižnica
Mateja Gomboc: Zavladati vetru
Spremno besedo napisala: Ignacija Fridl Jarc
Zbirka kratkih zgodb Zavladati vetru je četrto delo za odrasle bralce, ki ga je ustvarila pisateljica Mateja Gomboc. Njen zadnji roman Gorica je bil nominiran za knjigo leta in za Cankarjevo nagrado. Tokratno kratkoprozno zbirko pa je naslovila po stavku iz ene od istoimenskih novel, ki stoji v zadnjem razdelku knjige in govori o najstnici, ki s svojo prestopniško mladostniško druščino sproži požar v vrtičarskih barakah v Trnovem. Tudi v vseh drugih zgodbah nastopajo ženske, vendar najnovejšega dela Mateje Gomboc kljub temu ne moremo brati kot tako imenovane »ženske literature«. Pisateljica namreč s širino in daljnosežnostjo svojega umetniškega pogleda presega platonsko zamejenost našega razumevanja na zgolj prividne sence v votlini t. i. »ženske književnosti« in se ozira k soncu občečloveških problemov, kot so samota spominjanja, soočenje z migrantom, beg pred zločinom in krivdo, tujstvo v lastni družini, neuresničena ljubezen, patološko hrepenenje, groza zgoljbiti, umetniška zlaganost, zatajevani alkoholizem, travmatično otroštvo, partnerski konflikt, patološko starševsko pokroviteljstvo in mnoge druge teme.
Zbirko prevevata časovna in prostorska odprtost. Čas je večinoma mogoče razbrati le posredno, tako iz vsebine zgodb kot iz sloga pisanja, ki se spreminja in se ji zvesto prilagaja, zgodbe pa so univerzalne in bi se lahko godile na katerikoli geografski koordinati sveta. Poleg notranjega monologa osrednjih ženskih likov avtorica v zbirki Zavladati vetru zelo pogosto in spretno rabi še eno platonsko prvino, to je dialog. Prav posebno pozornost pa posveča otrokom in mladim, njihovi ranljivosti, iskanju pomoči odraslih oziroma tistih, ki jim lahko pomagajo, pa tudi njihovi zrelosti v presojanju situacije. V takih trenutkih ne more skriti svoje naklonjenosti in osebne prizadetosti v odnosu do njihovih krhkih duš. In ta prizadetost se brez moraliziranja o naši odgovornosti, a vendar z globokimi etičnimi odzveni in simpatijami do mlajših literarnih likov prenaša tudi na bralca.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, letnik 2024, številka 18
Uredniki in uredniški odbor: Tadej Bajd, Drago Kladnik, Andrej Seliškar
18. številko Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike zaznamuje 160-letnica Slovenske matice. Uvodni prispevek poudarja njen pomen za razvoj slovenske znanosti, sledi pa mu enajst prispevkov z različnih področij naravoslovja in tehnike. Trije naravoslovni prispevki podajajo zgodovinski pregled razvoja pedologije, raziskav lišajev in varstva narave v Sloveniji. Dva geografska prispevka sta si dokaj različna: klimatogeografski predstavlja razvoj prikazov vremena in podnebja na Slovenskem do leta 1919, drugi opisuje zgodovino organiziranega raziskovanja Triglavskega ledenika, ki se je pričelo leta 1946. Povsem samosvoj je članek o arhitektu in industrijskem oblikovalcu Niku Kralju ter njegovem preučevanju in ohranjanju kozolcev. Sledi prispevek o razvoju diskretne matematike v Sloveniji, ki je bila podlaga za računalništvo in nato za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Prispevek o pionirskih dosežkih Franceta Bremšaka s področja avtomatike prikazuje razvoj zmogljivega analognega računalnika, uporabljenega za simulacijo delovanja ter regulacijo jedrskega reaktorja. Zbornik sklepajo prispevek o začetkih merjenja hoje na Slovenskem in rehabilitaciji bolnikov z metodo funkcionalne električne stimulacije, prispevek s področja kemijskega inženirstva o pridobivanju kemijskih proizvodov ter načrtovanju, obratovanju in izboljševanju proizvodnje ter prispevek s področja strojništva o razvoju tribologije in njenem pomenu za slovensko gospodarstvo.
Izid zbornika sta finančno podprli Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto (generalna pokroviteljica) ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
V PRIPRAVI
Zbirka Filozofska knjižnica
Martha C. Nussbaum: Jeza in odpuščanje
Prevedla in spremno besedo napisala: Katarina Majerhold
Uredil: Marko Uršič
Svetovno znana ameriška filozofinja Martha C. Nussbaum v svoji novejši (2018) filozofsko-etični knjigi, v kateri se navezuje na številne filozofske, zgodovinske, literarne idr. vire, dokazuje, da je čustvo jeze normativno neprimerno v primerih, ki jih označuje s sintagmama »pot povračila« in »pot statusa«. V prvem primeru povračilo nima smisla, ker s tem, ko storilcu povzročimo isto bolečino, kakor jo je ta povzročil nekomu drugemu, nismo odpravili škode pri žrtvi, v drugem primeru pa vsaj deloma ima smisel oziroma učinek, saj zamenja status in vlogo storilca in žrtve. Toda v obeh primerih Nussbaum meni, da gre za iracionalno obnašanje ljudi in za kršenje človekovega dostojanstva, ki naj velja za vse ljudi. Namesto maščevalne jeze avtorica predstavi bolj konstruktivno vrsto jeze, ki jo imenuje »tranzicijska jeza«: ta ne vsebuje želje po maščevanju, niti »vzvišene« zahteve po odpuščanju ter se usmerja h konstruktivnemu mišljenju o prihodnjem dobrem tako za žrtev kot za družbo v celoti. Avtorica preuči pomen neprimernosti maščevanja oziroma retributivizma tudi v okviru kazenskopravnega sistema ter to problematiko prikaže z mnogimi primeri na treh ravneh: na osebno intimnem, vsakdanje družbenem in vsem skupnem političnem področju, pri čemer se še posebej ustavi pri velikih predstavnikih nenasilja, kot so Mahatma Gandhi, Martin L. King in Nelson Mandela, ki nam jih postavlja za zgled.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
MATIČINI DOGODKI
Matičini natečaji za mlade
Sreda, 7. 2., do ponedeljek, 30. 9.
Natečaj za mlade ob 160-letnici Slovenske matice – PODALJŠANO
Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že četrto leto organizira natečaje za dijake in študente. V letu 2024, ko Slovenska matica slavi 160 let dela za slovensko kulturo in znanost, praznujemo z mladimi, za katere verjamemo, da bodo v prihodnosti pisali našo zgodovino. Zanje ob slavju naše ustanovitve, 4. februarja 2024, razpisujemo dva natečaja, in sicer filozofski natečaj za najboljši filozofski esej in naravoslovni natečaj za najboljše naravoslovno predavanje.
1. Natečaj za najboljši filozofski esej razpisujemo v soorganizaciji s Slovenskim filozofskim društvom v dveh kategorijah, in sicer za dijake in za študente. Tema letošnjega razpisa je Duh in duhovno.
2. Natečaj za najboljše naravoslovno predavanje razpisujemo v soorganizaciji z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije, prav tako v dveh kategorijah, za dijake in za študente. Tema letošnjega razpisa je Ohranjanje naravnega okolja.
Več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani Slovenske matice.
Natečaj podpira Krka, d. d., Novo mesto.
Četrtek, 21. 3., do ponedeljek, 30. 9.
2. pesniški natečaj za mlade ob svetovnem dnevu poezije v organizaciji Slovenske matice in Glasbene matice Ljubljana
Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že četrto leto organizira natečaje za dijake in študente. Lani je v soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana pripravila in uspešno izvedla tudi pesniški natečaj za mlade.
Slovenska matica in Glasbena matica Ljubljana delita skupne vrednote, med katerimi je tudi spodbujanje slovenske ustvarjalnosti, zato v letošnjem letu nadaljujeta s skupnim projektom, ki združuje poezijo in glasbo.
Na svetovni dan poezije, 21. marca 2024, razpisujeta
– 2. pesniški natečaj za mlade (Slovenska matica) in
– natečaj za nov slovenski samospev na izbrano poezijo slovenskih pesnikov (Glasbena matica Ljubljana)..
Več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani Slovenske matice.
Matičina novinarska konferenca
Četrtek, 12. 9., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev novih knjig Slovenske matice
Na novinarski konferenci bomo predstavili nove knjige Slovenske matice, in sicer dve leposlovni deli in znanstveno monografijo. Spregovorili bomo o izvirnem mladinskem avtobiografskem proznem prvencu Ksenije Majcen Pobeg brez meja iz Matičine zbirke Zabavna knjižnica ter o prevodu poezije Ezre Pounda Pizanski Cantos, izšel v zbirki Prevodi iz svetovne književnosti, ki ga je prevajalec dr. Miklavž Komelj opremil tudi z obsežnimi opombami in tehtno spremno besedo. V zbirki Odstiranja pa je izšla znanstvena monografija France Bučar med politiko in pravom. Novinarsko konferenco, na kateri bodo sodelovali pisateljica Ksenija Majcen, prevajalec Miklavž Komelj, urednica obeh leposlovnih del Zarika Snoj Verbovšek, urednik zbornika o Bučarju dr. Jure Gašparič in urednik zbirke Odstiranja dr. Aleš Gabrič, bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Matica pod zvezdami
Četrtek, 5. 9., ob 18. uri
Atrij/dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Pesniško-glasbeni večer ob izidu pesniške zbirke Roberta Simoniška
Ob izidu pesniške zbirke Vračanje k čistosti, nove knjige v Matičini zbirki Mozaiki, bo pesnik dr. Robert Simonišek bral svojo poezijo, o njegovem delu pa bo v pogovoru s tajnico-urednico Slovenske matice doc. dr. Ignacijo Fridl Jarc spregovoril akad. prof. dr. Milček Komelj, ki je k zbirki napisal tudi spremno besedo. Večer bodo z glasbenim programom popestrili učenci Glasbenega ateljeja Tartini.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 12. 9., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Literarno-glasbeni večer ob izidu avtobiografskega romana Pobeg brez meja Ksenije Majcen
Ob izidu avtobiografskega mladinskega romana Ksenije Majcen, ki je pravkar izšel v Matičini zbirki Zabavna knjižnica, bo pisateljica, ki se s tem svojim knjižnim prvencem predstavlja slovenskim bralcem, razkrila družinsko in družbeno-politično ozadje svoje v zgodbi predstavljene otroške pustolovščine iz časa, ko je kot deklica v 70-ih letih prejšnjega stoletja živela v Vzhodnem Berlinu v Nemški demokratični republiki. Z avtorico Ksenijo Majcen se bo pogovarjala urednica Zarika Snoj Verbovšek. Ker pravo prijateljstvo ne pozna časovnih in prostorskih meja, kar dokazuje že romaneskna pripoved, se jima bo s svojimi dragocenimi spomini pridružila še v knjigi nastopajoča pisateljičina prijateljica in sojunakinja romana Anya König, ki bo ob spremljavi mladega kitarista Lenarta Furmana za okus po tedanjem času zapela še nemško ljudsko pesem Die Gedanken sind frei (Misli so svobodne), pesem, ki je tudi v Vzhodni Nemčiji simbolizirala hrepenenje po svobodi in neodvisnosti.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 19. 9., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predavanje dr. Miklavža Komelja o poeziji Ezre Pounda
Dr. Miklavž Komelj, prevajalec Ezre Pounda (1885–1972), bo ob izidu prevoda Poundove pesnitve Pizanski Cantos predaval o poeziji tega velikega ameriškega pesnika, ki je večino življenja preživel v Evropi in bil eden najpomembnejših in najvplivnejših pesnikov mednarodnega modernizma. Pizanski Cantos so del njegove mogočne pesnitve Cantos, vendar jih je pesnik objavil kot samostojno knjigo. Beremo jo lahko kot pesnitev v pesnitvi, odslej tudi v slovenskem prevodu dr. Miklavža Komelja, ki je svoje prevajalsko delo nadgradil še z obsežnimi in poglobljenimi komentarji ter tehtno spremno besedo. Dogodek bo moderirala urednica Zarika Snoj Verbovšek.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Torek, 10. 9. ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
dr. Alenka Jelovšek: Osebni zaimki v slovenščini: med organskim razvojem in “zunanjimi” vplivi
Osebni zaimki tvorijo majhno in zaprto skupino besed, ki je tudi pomensko med seboj tesno povezana in soodvisna, hkrati pa so še vedno del jezikovnega sistema in vsaj deloma podvrženi splošnim jezikovnim procesom v jeziku. Tako so skozi zgodovinski razvoj slovenskega (knjižnega) jezika nastajale različne glasovne in oblikovne dvojnice osebnih zaimkov, ki so v jeziku sobivale ali si konkurirale. Zlasti v obdobju razsvetljenstva in romantike , ko se je intenzivneje začelo normiranje slovenskega knjižnega jezika, pa so v ta organski razvoj posegli tudi slovničarji, ki so sistem osebnih zaimkov v večji ali manjši meri skušali poenotiti ali “urediti” v skladu s svojimi koncepti o pravilnosti v jeziku. V predavanju bodo predstavljeni procesi, ki so skozi zgodovino preoblikovali slovenske osebne zaimke, ter bolj ali manj uspešni poskusi njihovega normiranja do druge polovice 19. stoletja, ko so se v glavnem oblikovale paradigme osebnih zaimkov, kot jih poznamo danes.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Odsek za slovenski jezik Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Torek, 10. 9. ob 18.45
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
mag. Diana Košir: Razsežnosti delovanja slovenske narodne skupnosti v Istri pred prvo svetovno vojno
Predavanje z zgodovinskim sociolingvističnim okvirjem s kulturološkega, jezikovnega in literarnozgodovinskega vidika odpira narodno vprašanje slovenstva na prelomu 19. in 20. stoletja v Istri kot deželi Avstrijskega primorja. Osrednji namen je ugotoviti, koliko dejavna je bila slovenska narodna skupnost s posebnim ozirom na mesto Koper in njegovo zaledje, kakšna je v teoriji povezava med jezikom in kulturo, kako sta povezani jezikovna in narodna zavest posameznika in kaj potrebuje etnična skupnost, da se v političnem smislu razvije v narod. Spoznanja bodo prenesena v slovenski istrski prostor skozi historično perspektivo.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Odsek za slovenski jezik Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Torek, 17. 9., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
dr. Jure Tičar: Raziskovanje globin kaninskega podzemlja
Kaninsko pogorje je ob 60-letni zgodovini raziskovanja postalo eno izmed najpomembnejših jamarskih območij na svetu. Visokogorska kraška planota se vzpenja več kot 2100 m nad Bovško kotlino, ugodne geološke in hidrološke razmere pa so privedle do razvoja globokega krasa. Na območju Kanina je danes raziskanih kar 10 brezen, ki so globlja od 1000 m. V predstavitvi bomo spoznali osnovne značilnosti tega izjemnega kraškega sveta ter jamarska odkritja, ki še vedno prestavljajo meje človeške radovednosti.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičin simpozij
Četrtek, 26. 9., od 9.00 do 14.15
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Simpozij ob 100-letnici rojstva Bruna Hartmana
Ob stoletnici rojstva literarnega in gledališkega zgodovinarja, bibliotekarja, dramaturga in prevajalca dr. Bruna Hartmana (1924–2011), ki je bil tudi zaslužni član Slovenske matice, se bodo udeleženci simpozija spomnili njegove pomembne vloge na področjih od izobraževanja, znanosti do kulture. Prispevki bodo posvečeni tako njegovim mladostnim letom v Celju kot delu v SNG Maribor, njegovim prevajalskim, raziskovalnim in literarnim dosežkom ter tudi pomenu, ki ga je kot dolgoletni ravnatelj Univerzitetne knjižnice Maribor imel za razvoj slovenskega bibliotekarstva.
Simpozij soorganizirata Univerzitetna knjižnica Maribor in Slovenska matica.
Matičina knjižna potovanja
Sobota, 14. 9., po večerni maši
Župnija Črnomelj, dvorana Pastoralnega centra, Ulica Mirana Jarca 5, Črnomelj
Pogovor o pesniški antologiji Brez križa in imena: slovensko pesništvo na drugi strani med drugo svetovno vojno in po njej
Urednica knjige Brez križa in imena. Slovensko pesništvo na drugi strani med drugo svetovno vojno in po njej, akademikinja prof. ddr. Marija Stanonik je v preteklosti sodelovala pri sistematični obdelavi slovenskega NOB pesništva 1941–1945, pesmih slovenskih vojakov, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko, in slovenskega odporniškega pesnjenja pod italijanskim fašizmom. Razčlenila je tudi različne tabore v slovenskem pesnjenju med drugo svetovno vojno. S pričujočo izdajo pa je stroki in najširši javnosti na voljo célostna predstavitev (večinoma) medvojnega pesemskega ustvarjanja »na drugi strani«. Z izdajo te poezije je dala besedo in glas tistim, ki so bili dolga desetletja zamolčani, fizično likvidirani na višku svoje ustvarjalne moči ali pozabljeni pod ideološkimi bremeni zgodovine.
Z urednico pesniške antologije akad. prof. ddr. Marijo Stanonik se bo pogovarjala tajnica-urednice Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek soorganizirata Župnija Črnomelj in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 24. 9., ob 18. uri
Glaserjev salon z galerijo (Župnija sv. Peter pri Mariboru), Malečnik 32, Malečnik
Predavanje dr. Helene Jaklitsch o slovenskem begunskem šolstvu
Ob koncu druge svetovne vojne je zaradi komunističnega nasilja več kot dvajset tisoč Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. Odhajala je slovenska intelektualna, politična, kulturna in prosvetna elita, z njo pa tudi slovenska domobranska vojska. V naslednjih letih so slovenski begunci v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji spisali izjemno zgodbo. Čeprav so bile razmere v taboriščih izredno slabe in čeprav so bili deležni nenehnih pritiskov, je ustvarjalnost teh ljudi prerasla v komaj umljiv fenomen svetovnih razsežnosti. Že nekaj dni po odhodu iz domovine so v taborišču sredi polja ustanovili šolo. Nastali so prvi časopisi, sprva natipkani v nekaj izvodih na pisalnih strojih, prinesenih od doma. V begunskih taboriščih so delovali pevski zbori, gledališke družine, telovadna in športna društva, izjemno so se izkazali slovenski obrtniki. Že tam, v taborišču, so sanjali o svobodni in demokratični Sloveniji. O vsem tem bo na predavanju, ki ga organizira Slovenska matica, spregovorila dr. Helena Jaklitsch, ki bo obenem predstavila tudi dragocene knjižne izdaje iz tistega časa.
Dr. Helena Jaklitsch je diplomirala iz zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Svoj dolgoletni študij slovenskega povojnega begunstva je kronala z doktoratom na zgodovinski katedri iste fakultete. Čeprav se je posvečala zlasti fenomenu šolstva med slovenskimi begunci, je doslej najbolj podrobno raziskala tudi druge plasti njihovega življenja. V obdobju 2020 in 2022 je bila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, leta 2022 pa je prejela tudi najvišje italijansko priznanje za zasluge pri poglabljanju dvostranskih odnosov med Italijo in Slovenijo. Je avtorica več strokovnih člankov in knjig.
Dogodek soorganizirata Glaserjev salon in Slovenska matica.
Predavanje v okviru projekta promocije znanosti sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina medgeneracijska literarna/jezikovna druženja
Torek, 3. 9., ob 10.00: Prozna delavnica projekta Knjiga me pomlaja (KmP)
Torek, 10. 9., ob 10.00: Pesniška delavnica projekta Knjiga me pomlaja (KmP)
Torek, 17. 9., ob 10.00: Dramska delavnica projekta Knjiga me pomlaja (KmP)
Torek, 24. 9., ob 10.00: Izobraževalna delavnica projekta Knjiga me pomlaja (KmP)
DSO Ajdovščina, Ulica Milana Klemenčiča 1, Ajdovščina
Slovenska matica v letu 2024 izvaja projekt Knjiga me pomlaja: Matičina medgeneracijska literarna/jezikovna druženja, ki poteka v štirih inštitucijah za starejše (DSO Ljubljana Šiška, DSO Ajdovščina, Dom upokojencev Sežana in Talita Kum zavod, Postojna). Namen projekta je s pomočjo izbranih literarnih del vseh vrst (proze, poezije in dramatike) starejše občanke in občane spodbuditi v krepitvi njihovih jezikovnih in sporazumevalnih zmožnosti, ki so zaradi različnih dejavnikov oslabljene.
V DSO Ajdovščina, kjer je strokovna sodelavka projekta Mojca Klavžar, delavnice vodi mentorska projektna skupina v sestavi Nataša Konc Lorenzutti, Zarika Snoj Verbovšek, dr. Ignacija Fridl Jarc in Job Fridl Jarc.
Delavnice so zaprtega tipa.
Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
Sejmi
Torek, 3. 9., do petek, 6. 9.
Delpinova ulica, pred Kavarno knjigarno Maks, Nova Gorica
Knjižni festival in sejem Mesto knjige: Spomin
Knjižni festival in sejem Mesto knjige bo letos na temo spomina potekal na Delpinovi ulici v Novi Gorici pred Kavarno knjigarno Maks. Poleg tradicionalnih iskrivih pogovorov, branj ob spremljavi glasbe ter razstav, bo festival letos ponovno zagnal Literarni vlak, tokrat v navezavi s festivalom Vilenica. Več na spletni strani festivala.
Na sejmu bo prisotna tudi Slovenska matica. Izbor naših najnovejših in najbolje prodajanih knjig bo mogoče kupiti pri Kavarni knjigarni Maks.
Več o sejmu na spletni povezavi festivala.
Drugo
Ponedeljek, 2. 9., do sreda, 30. 10.
Slovanska knjižnica, Einspielerjeva ulica 1, 1000 Ljubljana
Razstava 160 let Slovenske matice
Slovenska matica je na povabilo Slovanske knjižnice pripravila razstavo ob 160-letnici svojega delovanja. Na razstavi je na panojih povzeta zgodovina najstarejšega slovenskega kulturnega in znanstvenega društva, na ogled pa so nekatere najpomembnejše in najdragocenejše knjižne izdaje Slovenske matice, njene zbirke in priznanja, ki jih je v svoji več kot stoletje in pol dolgi zgodovini prejela.
Več na spletni strani Slovanske knjižnice.
Petek, 13. 9., ob 19. uri
Gledališče Park, Ulica Štefana Kovača 30, Murska Sobota
Slavnostna podelitev nagrade večernica
V okviru srečanja otroških in mladinskih pisateljev Oko besede bo slavnostno podeljena nagrada večernica. Med nominiranimi deli je tudi roman Življenje nima naslova avtorja Ferija Lainščka, ki ga je izdala Slovenska matica. Dogodka se bo v imenu založbe udeležila tajnica-urednica doc. dr. Ignacija Fridl Jarc, ki je knjigo tudi uredila.
Več na spletni strani Oko besede.
Sreda, 18. 9., ob 18. uri
Dvorana Alme Karlin, Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljubljana
Rožančeva nagrada 2024: Literarni večer z avtoricami in avtorji nominiranih knjig in razglasitev nagrajenke ali nagrajenca za najboljšo esejistično zbirko
Društvo Marjan Rožanc bo letos podelilo že dvaintrideseto Rožančevo nagrado za najboljšo knjigo esejev v minulem letu. V žiriji so Nada Šumi, Aleš Berger, Ifigenija Simonović in Barbara Pogačnik (predsednica), dobršen del tehtanja pa je bil dognan še z Manco Košir. Med letošnjimi nominiranimi deli je tudi zbirka esejev Denisa Poniža Videnja in védenja, ki je leta 2023 izšla pri Slovenski matici. Dogodek bo vodila doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Več na spletni strani Cankarjevega doma.
April–november
Sodelovanje Slovenske matice v projektu Primorci beremo 2024
Primorske knjižnice tudi v letu 2024 nadaljujejo skupen projekt Primorci beremo, ki je največji projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle v Sloveniji in vabi k branju izključno slovenskega leposlovja. Koordinator projekta Primorci beremo 2024 je Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica.
Tudi letos v projektu sodelujejo primorske knjižnice: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica Piran, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, Narodna in študijska knjižnica Trst s knjižnico Damira Feigla v Gorici, ki so skupaj oblikovale bralni seznam za leto 2024.
Na letošnjem seznamu Primorci beremo 2024 so tudi knjige, ki jih je izdala Slovenska matica, in sicer Življenje nima naslova Ferija Lainščka, Moj Trst Bogomile Kravos in Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo Miljane Cunta.
Več na spletni strani Primorci beremo.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate s klikom na ikono:
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.