JUNIJSKI UVODNIK
Pred dvema letoma smo se v začetku junija poslavljali od duhovnega branitelja slovenstva, slovenske besede in svobode govora, uglednega člana Slovenske matice in Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pisatelja Borisa Pahorja. Njegova knjižna dediščina je tako zelo dragocena, ker v nas krepi željo po človečnosti duha in nas drami k uporu zoper totalitarizme sveta. Njegov trikratni ne – fašizmu, nacizmu in komunizmu, kakor je njegovo delo označila prof. dr. Urška Perenič, sourednica Matičinega najnovejšega znanstvenega zbornika »Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor«, je hkrati, kot v druženju z njegovo književnostjo ugotavljam sama, tudi trikratni da trem velikim e-jem človeške civilizacije: etosu, etnosu in erosu.
Prav slednji, to je ljubezen kot volja do življenja, je prežemal vsako pisateljevo misel, besedo in dejanje. Njegov sin Adrijan Pahor je to držo označil kot »neusahljivo očetovo željo po biti«. S kulturo življenja se je Boris Pahor vztrajno boril zoper čaščenje smrti in poveličevanje ničnosti človeškega bivanja, ki ju nosilci družbene moči zlorabljajo za teptanje človekovega dostojanstva. Ta eros do vsega človeškega in človečnega je narekoval tako Pahorjevo osebno kot pisateljsko etiko, ko je človekovo zavezanost resnici postavil za temelj, ki mora v vsakem trenutku stati pred željo po lastni literarni slavi in uspehu. Zavedal se je, da bo osebna in narodna zaslepljenost (hamartía, usodna zmota) ubijalcev poravnana le tako, da bo pisatelj, čeravno bo zaradi tega sam literarno zatrt in zamolčan, s svojo odkrito javno besedo o povojnih pobojih, kakor je to pred dvema tisočletjema in pol storila Antigona, simbolno posul prgišče zemlje na neznane grobove njihovih žrtev. Ta poklon v samem bistvu potrjuje človeško civilizacijo kot človečno. Etnična, narodna razsežnost pa je tista, ki posamezniku omogoča, da gradi posebnosti in meje lastne identitete. Šele s spoznavanjem samega sebe je namreč sposoben uvideti drugega in drugačnega in z njim prebivati v sožitju.
Po dveh velikih svetovnih vojnih kataklizmah smo upali in verjeli v uresničenje sanj po mirnem sobivanju, narodnem povezovanju, ki ne bo izničevalo posebnosti in drugačnosti, verjeli v kulturo življenja, ki pritrjuje človekovemu dostojanstvu. A vojne, provokacije, uboji in grožnje znova vznikajo na vseh koncih sveta in v tistih generacijah, v katerih nismo kakor Boris Pahor zrli uničujoči volji do moči in smrti neposredno v oči, smo danes znova priča neznosni lahkosti besedičenja, ki se ponižno uklanja nihilizmu duha in pravico do umreti stavi višje od pravice do živeti, kakor da nas svetovna zgodovina in evropska filozofska misel v vseh stoletjih človeštva nista naučili ničesar.
Na nevarnost takega razumevanja razmerja med erosom in tanatosom, med ljubeznijo kot voljo do življenja in vladavino smrti, smo na Slovenski matici opozarjali že pred leti z izdajo strokovne raziskave prof. dr. Matjaža Zwittra Pogovarjamo se o evtanaziji, v kateri je s podatki nazorno prikazano, do kakšnih zlorab prihaja v državah, ki imajo že več let uzakonjeno pravico do pomoči pri končanju življenja. Če pred morebitno protizakonito in neprostovoljno usmrtitvijo rešimo enega samega človeka, ki bi lahko padel v kolesje volje do moči, smo rešili ves svet, zato z Itzhakom Sternom iz filma Schindlerjev seznam pritrjujemo nedotakljivosti in svetosti življenja.
Slovenska matica je bila pred več kot stoletjem in pol ustanovljena z namenom, da slovenska znanost in slovenska kultura dobita javno veljavo in prostor, da Slovenci lahko v svojem maternem jeziku prisluhnemo temu, kar nam govorita stroka in umetnost. In čeprav navajamo v tokratnem mesečnem uvidu pred seboj dve povsem različni deli, saj prvo govori o umetniku in drugo o znanstvenem problemu, ki pa ima dolgoročne etične in etnične razsežnosti, oba druži poklon življenju, druži ju neusahljiva želja po biti, ki zmore še tako temne pokrajine razsvetliti z lučjo razuma in radosti.
Tak vitalizem je prežarjal tudi Slovence v Argentini in drugod po svetu, da so več deset tisoč kilometrov od doma zmogli ustvariti in ohraniti avtohtono narodno skupnost, ki po sedmih desetletjih, odkar je bila ustanovljena njihova krovna organizacija Slovenska kulturna akcija, še danes skrbi za izobraževanje v slovenskem jeziku in goji vsa področja slovenske kulture in umetnosti. Osrednji junijski dogodek na Slovenski matici bo tako posvečen prav njim ‒ v znamenje spoštovanja za njihov trud, gorečnost in vztrajnost in v zahvalo za to, da so v skrajno težkih razmerah v svojih srcih raje izbrali ljubezen in etično zavezanost narodu kakor pa počasno umiranje slovenstva.
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Zbirka Odstiranja
»Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor«
Uredila: Urška Perenič in Igor Grdina
Boris Pahor je več kot samo stoletje človeške vesti: literatura, ki jo je ustvaril, je še danes katalizator – in hkrati lakmus. Ne prenese ravnodušnosti. Na eni strani so zvesti bralci, na drugi mogočneži, ki naredijo vse, da se njegov trikratni ne totalitarizmom ne bi slišal in odmeval. Ali da bi bil ponarejen, zreduciran, zmanjšan.
Toda Pahorjeva literatura se po njegovi smrti nikakor ni znašla v pogrezu v začasno pozabo, ki je običajen v letih, ko se aktualistični bralci poslovijo, tistih, ki v ustvarjalcu odkrijejo večnega sopotnika, pa še ni. Medtem ko so mnenja, ali je Pahor kot uporni človek tudi že klasik kakor njegov prijatelj Edvard Kocbek, deljena.
Pričujoča knjiga se zato trudi biti dejaven poklon pisatelju in njegovemu svetu. Zasnovana je mozaično: ustavlja se ob posameznih vidikih Pahorjevega ustvarjanja – in kot taka bodisi nadaljuje in poglablja dosedanje raziskave bodisi jih razširja in ustvarja ustvarjalsko-recepcijski dialog tam, kjer ga doslej ni bilo.
Zbirka Mozaiki
Robert Simonišek: Vračanje k čistosti
Spremno besedo napisal: Milček Komelj
Nova pesniška zbirka Roberta Simoniška, avtorja štirih pesniških zbirk, zbirke zgodb Melanholična zrenja in romana Soba pod gradom, ki je za knjigi esejev Trk prostorov in Pejsaži – sanjati na soncu dvakrat prejel Rožančevo nagrado, za mednarodno razstavo Obrazi ekspresionizma pa Valvasorjevo nagrado, nosi naslov Vračanje k čistosti. Gre za vsebinsko nadaljevanje zadnje avtorjeve zbirke Kar dopuščajo čuti, ki je izšla leta 2020. Če je bila pri slednji v ospredju simplifikacija besednega izraza, izraženega skozi trivrstično kitično formo, gre pri novi za obratno perspektivo. Oblikovno gre za daljše pesmi v prozi, ki se prikazujejo kot »freske«, pri čemer je v ospredju poetično-filozofska refleksija, ukoreninjena v doživljanju časa in prostora ter pesnikovih kompleksnih razpoloženjih. Pesmi gradijo iz konkretne izkušnje, a se s pomočjo spomina in asociacij razširijo, teme se medsebojno prepletajo, od intimnih, odnosa do tradicije, pesnikovega doživljanje zgodovine, narave, vse do aktualnih družbenih problemov.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Prevodi iz svetovne knjževnosti
Ezra Pound: Pizanski Cantos
Prevedel, komentiral in spremno študijo napisal: Miklavž Komelj
Pizanski Cantos so del mogočne pesnitve Cantos Ezre Pounda (1885–1972), ameriškega pesnika, ki je večino življenja preživel v Evropi in bil eden najpomembnejših in najvplivnejših pesnikov mednarodnega modernizma. Pesnik jih je objavil kot samostojno knjigo in jo lahko beremo kot pesnitev v pesnitvi. Tu je Pound najintimneje spregovoril o samem sebi; to pesnitev je namreč pisal v mesecih težke osebne preizkušnje, ko se je ob koncu druge svetovne vojne zaradi svojih medvojnih radijskih oddaj na Radiu Rim znašel v kazenskem taborišču ameriške vojske v bližini Pise v Italiji. Nekaj časa je bil zaprt celo v posebej zanj narejeni jekleni kletki. Ta pesnitev je njegova pot skozi temno noč duše. V njej se mu na novo prikazuje vsa njegova osebna zgodovina, pa tudi zgodovina civilizacije, ki je zašla v katastrofo; obenem pa je vanjo vpisano vizijsko razodetje Boginje v različnih podobah in novo uzrtje narave; v procesu velikega ponotranjenja pesnik spozna, da je naša resnična dediščina samo tisto, kar resnično ljubimo: »Kar res ljubiš, ostane, drugo je žlindra, / kar res ljubiš, ti nikdar ne bo vzeto, / kar res ljubiš, je tvoja dediščina. / Čigav svet, njihov, moj ali od nikogar?«
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Filozofska knjižnica
Martha C. Nussbaum: Jeza in odpuščanje
Prevedla in spremno besedo napisala: Katarina Majerhold
Uredil: Marko Uršič
Svetovno znana ameriška filozofinja Martha C. Nussbaum v svoji novejši (2018) filozofsko-etični knjigi, v kateri se navezuje na številne filozofske, zgodovinske, literarne idr. vire, dokazuje, da je čustvo jeze normativno neprimerno v primerih, ki jih označuje s sintagmama »pot povračila« in »pot statusa«. V prvem primeru povračilo nima smisla, ker s tem, ko storilcu povzročimo isto bolečino, kakor jo je ta povzročil nekomu drugemu, nismo odpravili škode pri žrtvi, v drugem primeru pa vsaj deloma ima smisel oziroma učinek, saj zamenja status in vlogo storilca in žrtve. Toda v obeh primerih Nussbaum meni, da gre za iracionalno obnašanje ljudi in za kršenje človekovega dostojanstva, ki naj velja za vse ljudi. Namesto maščevalne jeze avtorica predstavi bolj konstruktivno vrsto jeze, ki jo imenuje »tranzicijska jeza«: ta ne vsebuje želje po maščevanju, niti »vzvišene« zahteve po odpuščanju ter se usmerja h konstruktivnemu mišljenju o prihodnjem dobrem tako za žrtev kot za družbo v celoti. Avtorica preuči pomen neprimernosti maščevanja oziroma retributivizma tudi v okviru kazenskopravnega sistema ter to problematiko prikaže z mnogimi primeri na treh ravneh: na osebno intimnem, vsakdanje družbenem in vsem skupnem političnem področju, pri čemer se še posebej ustavi pri velikih predstavnikih nenasilja, kot so Mahatma Gandhi, Martin L. King in Nelson Mandela, ki nam jih postavlja za zgled.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Zabavna knjižnica
Ksenija Majcen: Pobeg brez meja
Ilustriral: Peter Škerl
Avtobiografska zgodba v slovenskem prostoru doslej še neznane pisateljice Ksenije Majcen (roj. 1963 v Mariboru), ki je svoj prvenec izdala v nemščini leta 2017, z večplastnim naslovom Pobeg brez meja ni le pripoved o zamisli, nastali v glavi osemletne deklice Ksenije, ki se z družino zaradi očetove službe v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja preseli iz Ljubljane v Nemško demokratično republiko (NDR), kjer v hrepenenju po ljubljenem dedku otroško igrivo načrtuje, kako bosta z novo vzhodnonemško prijateljico Anyo kar sami odpotovali prek vseh meja železne zavese nazaj k njemu v Slovenijo. Ta bolj ali manj nedolžna otroška pustolovščina, opisana s poznejše zrelejše perspektive, ponuja še mnogo več kot lahkotno branje, saj obenem razpira pogled tudi na temačnejšo realnost življenja v komunistični Vzhodni Nemčiji in Vzhodnem Berlinu, kjer je sovjetski sektor od treh zahodnih sektorjev ločeval praktično neprehodni zloglasni Berlinski zid. Nevsiljivo namreč slika tako tedanje družbene in politične razmere kot tudi širše medčloveške odnose, ki jih s svojo vedrino in svetlobo zaznamujeta predvsem povezanost družine in prijateljstvo, ki ne pozna meja. Zgodba je tako namenjena vsem generacijam, tako tistim, ki se tedanjih časov še živo spominjajo, kot tudi tem, ki si jih danes ne morejo predstavljati, dokler se vanje ne potopijo v domišljijskem literarnem svetu.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
MATIČINI DOGODKI
Matičini natečaji za mlade
Sreda, 7. 2., do ponedeljek, 30. 9.
Natečaj za mlade ob 160-letnici Slovenske matice – PODALJŠANO
Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že četrto leto organizira natečaje za dijake in študente. V letu 2024, ko Slovenska matica slavi 160 let dela za slovensko kulturo in znanost, praznujemo z mladimi, za katere verjamemo, da bodo v prihodnosti pisali našo zgodovino. Zanje ob slavju naše ustanovitve, 4. februarja 2024, razpisujemo dva natečaja, in sicer filozofski natečaj za najboljši filozofski esej in naravoslovni natečaj za najboljše naravoslovno predavanje.
1. Natečaj za najboljši filozofski esej razpisujemo v soorganizaciji s Slovenskim filozofskim društvom v dveh kategorijah, in sicer za dijake in za študente. Tema letošnjega razpisa je Duh in duhovno.
2. Natečaj za najboljše naravoslovno predavanje razpisujemo v soorganizaciji z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije, prav tako v dveh kategorijah, za dijake in za študente. Tema letošnjega razpisa je Ohranjanje naravnega okolja.
Več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani Slovenske matice.
Natečaj podpira Krka, d. d., Novo mesto.
Četrtek, 21. 3., do ponedeljek, 30. 9.
2. pesniški natečaj za mlade ob svetovnem dnevu poezije v organizaciji Slovenske matice in Glasbene matice Ljubljana
Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že četrto leto organizira natečaje za dijake in študente. Lani je v soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana pripravila in uspešno izvedla tudi pesniški natečaj za mlade.
Slovenska matica in Glasbena matica Ljubljana delita skupne vrednote, med katerimi je tudi spodbujanje slovenske ustvarjalnosti, zato v letošnjem letu nadaljujeta s skupnim projektom, ki združuje poezijo in glasbo.
Na svetovni dan poezije, 21. marca 2024, razpisujeta
– 2. pesniški natečaj za mlade (Slovenska matica) in
– natečaj za nov slovenski samospev na izbrano poezijo slovenskih pesnikov (Glasbena matica Ljubljana)..
Več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani Slovenske matice.
Slavnostna akademija
Sreda, 26. 6., od 9.00 do 13.45
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
»V potrebnem ENOTNOST, v dvomljivem SVOBODA, pri vsem pa LJUBEZEN«: slavnostna akademija ob 70-letnici Slovenske kulturne akcije
Ob sedemdesetletnici Slovenske kulturne akcije, osrednjega kulturnega društva slovenskih emigrantov po drugi svetovni vojni s sedežem v Buenos Airesu (Argentina), bo na Slovenski matici potekala slavnostna akademija s simpozijem, na katerem bodo govorci v svojih prispevkih prikazali bogato delovanje Slovenske kulturne akcije v času njenega sedemdesetletnega obstoja.
Prireditev soorganizirajo Slovenska kulturna akcija, Slovenska matica, Narodna in univerzitetna knjižnica, Izseljensko društvo Slovenija v svetu in Rafaelova družba.
Nastope zamejskih Slovencev sofinancira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v okviru cikla Matičina odprta vrata.
Matica pod zvezdami
Sreda, 5. 6., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Duhovni dialogi s Tjaši Artnik Knibbe – Sarabraj
Tjaši Artnik Knibbe – Sarabraj, avtorico knjige Ranljiva, premišljevalko o človekovi osebni in narodni identiteti, mejah jezika in razuma, o našem prostoru in času ter duhu, ki zapolnjuje praznino kozmosa, smo v goste v dialogu s patrom dr. Karlom Gržanom povabili že lani. Letos se bo z njo skozi knjižna pričevanja Slovenske matice po širjavah človeškega duha sprehodila tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc in jo izzvala, da nas s svojimi meditativnimi praksami popelje v prostorja čiste modrosti, ki, kakor so pričevali mnogi filozofi, ne potrebuje zapisanih ali govorjenih besed.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina novinarska konferenca
Četrtek, 13. 6., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev novih knjig Slovenske matice
Na Slovenski matici bomo predstavili dve novi knjigi, in sicer pesniško zbirko dr. Roberta Simoniška z naslovom Vračanje k čistosti, ki je izšla v zbirki Mozaiki, zanjo pa je spremno besedo napisal akad. dr. Milček Komelj, ter zbornik s posveta o pisatelju Borisu Pahorju z naslovom »Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor«, ki sta ga uredila prof. dr. Urška Perenič in prof. ddr. Igor Grdina. Novinarsko konferenco bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Matičino predavanje
Torek, 11. 6., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Milan Zdravko Kovač: Zaščita arheoloških najdišč
V predavanju bodo predstavljena zaščitna dela arheoloških nahajališč po svetu in v Sloveniji. Od leta 2009 sta Milan Kovač in Peter Kerševan (1938–2024) nadaljevala skupno pot pri vseh predlogih zaščite in predstavitve arheologije v Ljubljani od prazgodovine, rimske Emone do srednjega veka, pod ljubljansko tržnico in ob njej. Z urbanističnimi predlogi sta želela mesto povezati z naravo in ga okrasiti s spomeniki iz njegove zgodovine. Predlagala sta celostno rešitev ljubljanskega železniškega vozlišča in potniškega centra kot alternativo z železnico razrezanemu mestu – za nemoten urbanistični razvoj slovenske prestolnice.
Skupaj sta nadaljevala delo na Kitajskem, pa tudi na lokacijah izven Ljubljane (npr. v Kranju) in končala z zaščito rimske nekropole v Šempetru, kjer se je začela Kovačeva življenjska zgodba.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina odprta vrata
Sobota, 1. 6., ob 9. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Medgeneracijsko literarno srečanje z OŠ Hajdina
Slovensko matico je obiskal Bralni krožek Osnovne šole Hajdina, ki ga vodi učiteljica Tatjana Lukovnjak. Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc je učenkam in učencem predstavila zgodovino Slovenske matice in dragocenosti, ki jih ta hrani. Popeljala jih je po portretni galeriji predsednikov Slovenske matice in jim razkazala Matičine prostore.
Dogodek soorganizirata OŠ Hajdina in Slovenska matica.
Ponedeljek, 10. 6., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Pogovor s hrvaško-slovenskim pesnikom, pisateljem in prevajalcem Božidarjem Brezinščakom Bagolo
V pogovoru s hrvaško-slovenskim pesnikom, pisateljem in prevajalcem slovenskih literarnih del v hrvaščino Božidarjem Brezinščakom Bagolo bodo sodelovali doc. dr. Brane Senegačnik in dr. Miklavž Komelj, pesnika, ki sta nekaj njegovih pesmi prevedla v slovenščino, ter Peter Kovačič Peršin, ki bo spregovoril o njegovem prispevku k dobrososedskim odnosom med Hrvati in Slovenci. Brezinščak Bagola bo prebral tudi tri dnevniške zapise iz knjige Tu in tam čez mejo (Maribor 2015).
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matičina knjižna potovanja
Sobota, 8. 6., ob 19. uri
Atrij občinske stavbe MONG, Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica
Pogovor in pesniški večer z Miljano Cunta
Lani je v okviru Matičine zbirke Mozaiki izšlo pesniško delo vitezinje poezije Miljane Cunta Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, ki je letos prav za to zbirko prejela nagrado Prešernovega sklada. Svojo zbirko bo pesnica mag. Miljana Cunta predstavila v okviru festivala NaMestoKnjige 2024, ki bo potekal od 5.–9. 6. 2024 v Novi Gorici. Dogodek bo vodila Neja Repe.
Program je objavljen na spletni strani sejma.
Dogodek soorganizirata Goriška knjižnica Franceta Bevka in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina čezmejna gostovanja
Četrtek, 6. 6., ob 18. uri
Občinska knjižnica Milje, Ul. Roma 10, Milje – Trst, Italija
Predstavitev knjige Moj Trst Bogomile Kravos
Dr. Bogomila Kravos je pri Slovenski matici izdala že tri knjige. Zadnja z naslovom Moj Trst je avtobiografski zapis o Trstu avtoričine mladosti in pogled nanj s perspektive zrelih let. Z avtorico dr. Bogomilo Kravos se bo o njenem delu pogovarjal Martin Lissiach.
Dogodek soorganizirajo Društvo Slovencev miljske občine (DSMO) “Kiljan Ferluga”, Občinska knjižnica Milje “E. Guglia” in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sobota, 8. 6., ob 11. uri
Vrt Goršetove galerije, Sveče 42, 9181 Bistrica v Rožu, Avstrija
Slovenska matica prejemnica priznanja Naša Slovenija 2024
Slovenska matica se bo udeležila podelitve priznanj Naša Slovenija 2024, ki bodo podeljena na osnovi čezmejnega razpisa za zgledne dosežke pri ohranjanju skupne kulturne in naravne dediščine. Priznanja prejme 22 prejemnikov v štirih kategorijah, med njimi Slovenska matica v kategoriji raziskovanja in uveljavljanja dediščine. Priznanje bo prevzela tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Seznam letošnjih prejemnikov, ki jih je izbrala žirija pod vodstvom dr. Herte Maurer-Lausegger, etnologinje in slovenistke iz Celovca, je na spletni strani Gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine / krajine Kultura-Natura Slovenija, ki priznanja podeljuje.
Gostitelj svečanega dogodka bo domače Slovensko prosvetno društvo KOČNA ob podpori Krščanske kulturne zveze iz Celovca in sodelovanju sosednjega K&K centra TER SPD Šentjanž, Slovenske prosvetne zveze – SPZ, Slovenske gospodarske zveze – SGZ in Kmečke izobraževalne skupnosti – KIS, vse iz Celovca.
Prejemniki priznanj bodo poleg listin kot pozornost trajne vrednosti prejeli repliko panjske končnice iz 19. stoletja (original v arhivu Čebelarskega muzeja MRO Radovljica; ustvarjalca Rene in Nadja Čopi, Čezsoča – Bovec).
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Drugo
April–november
Sodelovanje Slovenske matice v projektu Primorci beremo 2024
Primorske knjižnice tudi v letu 2024 nadaljujejo skupen projekt Primorci beremo, ki je največji projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle v Sloveniji in vabi k branju izključno slovenskega leposlovja. Koordinator projekta PB 2024 je Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica.
Tudi letos v projektu sodelujejo primorske knjižnice: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica Piran, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, Narodna in študijska knjižnica Trst s knjižnico Damira Feigla v Gorici, ki so skupaj oblikovale bralni seznam za leto 2024.
Na letošnjem seznamu PB 2024 so tudi knjige, ki jih je izdala Slovenska matica, in sicer Življenje nima naslova Ferija Lainščka, Moj Trst Bogomile Kravos in Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo Miljane Cunta.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate TU
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.