APRILSKI UVODNIK
April je mesec, ki nas z razcvetanjem in brstenjem narave vabi tudi k duhovni prenovi, je mesec pomladi, ki je posvečen tudi knjigi. O povezanosti med obema imenitno pričuje mongolski rek, ki pravi, da kakor sončni vzhod prebuja naravo, tako knjiga razsvetli našo glavo. Knjiga je od svojih začetkov veljala za vir modrosti, knjižnica za prostor učenosti, obe pa za zatočišče naših skritih sanj, domišljije, upov in čustvovanj. Na dan rojstva Hansa Christiana Andersena se 2. aprila spominjamo otroške in mladinske književnosti, 23. aprila, ko sta se leta 1616 večnosti zapisala dva velika svetovna pisca, Cervantes in Shakespeare, pa slavimo svetovni dan knjige.
Slavju knjig se pridružuje tudi Slovenska matica. V aprilu se bomo še prav posebej posvečali mladim s predstavitvijo kratkega romana Življenje nima naslova Prešernovega nagrajenca Ferija Lainščka po šolah in s podelitvijo nagrad za najboljšo pesem o domovini Sloveniji. Na povabilo Slovenske matice in Glaserjevega salona iz Malečnika so učenke in učenci mariborskih osnovnih šol v počastitev 150-letnice rojstva generala Rudolfa Maistra napisali šestdeset pesmi o svojem odnosu do krajev, ki jih slovenski živelj naseljuje že stoletja, do naše zgodovine in velikih slovenskih osebnosti, do države, ki smo jo po stoletjih prizadevanj za samostojnost s ponosom ustanovili leta 1991.
Pridružili se bomo tudi dobremu zgledu, da na svetovni dan knjige podarimo knjigo. Predsednik dr. Aleš Gabrič in tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc bosta 23. aprila 2024 obiskala župana občine Gorenja vas – Poljane g. Milana Čadeža in mu izročila bon v višini 5.000 evrov, ki jih najstarejša slovenska kulturna in znanstvena ustanova namenja njihovi v poplavah uničeni knjižnici. Na posebni dopisni seji našega upravnega odbora smo namreč sprejeli sklep, da sredstva, zbrana od članarin in donacij članov za leto 2023, v celoti namenimo obnovi poljanske knjižnice. Dodali smo tudi sredstva, zbrana z dobrodelno prodajo knjig v paviljonu na Kongresnem trgu, pa tudi nekaj Matičinih lastnih sredstev. Obenem bomo, ko bo dokončana nova knjižnica, darovali tudi knjige Slovenske matice za obnovo njenega knjižničnega fonda.
Da pa bo Slovenska matica širila svoje poslanstvo, zapisano v ustanovnih pravilih, med čim širšo javnostjo, ste na svetovni dan knjige, 23. aprila 2024, prav vsi vabljeni v našo ustanovo, da si brezplačno izberete po eno od naših izbranih knjižnih izdaj, ki jih namenjamo kot globok in srčen poklon slovenskemu jeziku, slovenski knjigi ter vsem Slovenkam in Slovencem. Na ta dan si boste lahko ogledali tudi galerijo likovnih upodobitev naših predsednikov v naši dvorani, po kateri vas bo popeljalo naše strokovno osebje. Brezplačne knjige boste lahko prevzeli pri ge. Mateji Rizvič v 1. nadstropju, za morebitno predstavitev galerije naših predsednikov pa se, prosimo, poprej napovejte na e-naslov: tajnistvo@slovenska-matica.si.
Slovenska matica verjame v moč knjig in njihovih sporočil. Že več kot stoletje in pol nas vodi zavedanje, da smo se s suverenostjo lastnega jezika, kulture in znanosti vpisali na zemljevid evropskih narodov in držav in da bomo samo z ohranjanjem in krepitvijo slovenske jezikovne, kulturne in znanstvene zavesti in identitete na njem stali in obstali tudi v prihodnje. Zato tudi v digitalni dobi ne pristajamo na pomislek, da je knjiga nekaj staromodnega in preživetega in da jo lahko nadomesti informacija s spleta. Slovenska matica je v svoji zgodovini doživela tri vojne kataklizme in menjave številnih državnih tvorb in je prav zaradi svojega zavedanja o moči knjige vse tudi preživela.
Doc. dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Zbirka Prevodi iz svetovne knjževnosti
Ezra Pound: Pizanski Cantos
Prevedel, komentiral in spremno študijo napisal: Miklavž Komelj
Pizanski Cantos so del mogočne pesnitve Cantos Ezre Pounda (1885–1972), ameriškega pesnika, ki je večino življenja preživel v Evropi in bil eden najpomembnejših in najvplivnejših pesnikov mednarodnega modernizma. Pesnik jih je objavil kot samostojno knjigo in jo lahko beremo kot pesnitev v pesnitvi. Tu je Pound najintimneje spregovoril o samem sebi; to pesnitev je namreč pisal v mesecih težke osebne preizkušnje, ko se je ob koncu druge svetovne vojne zaradi svojih medvojnih radijskih oddaj na Radiu Rim znašel v kazenskem taborišču ameriške vojske v bližini Pise v Italiji. Nekaj časa je bil zaprt celo v posebej zanj narejeni jekleni kletki. Ta pesnitev je njegova pot skozi temno noč duše. V njej se mu na novo prikazuje vsa njegova osebna zgodovina, pa tudi zgodovina civilizacije, ki je zašla v katastrofo; obenem pa je vanjo vpisano vizijsko razodetje Boginje v različnih podobah in novo uzrtje narave; v procesu velikega ponotranjenja pesnik spozna, da je naša resnična dediščina samo tisto, kar resnično ljubimo: »Kar res ljubiš, ostane, drugo je žlindra, / kar res ljubiš, ti nikdar ne bo vzeto, / kar res ljubiš, je tvoja dediščina. / Čigav svet, njihov, moj ali od nikogar?«
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Odstiranja
»Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor«
Uredila: Urška Perenič in Igor Grdina
Boris Pahor je več kot samo stoletje človeške vesti: literatura, ki jo je ustvaril, je še danes katalizator – in hkrati lakmus. Ne prenese ravnodušnosti. Na eni strani so zvesti bralci, na drugi mogočneži, ki naredijo vse, da se njegov trikratni ne totalitarizmom ne bi slišal in odmeval. Ali da bi bil ponarejen, zreduciran, zmanjšan.
Toda Pahorjeva literatura se po njegovi smrti nikakor ni znašla v pogrezu v začasno pozabo, ki je običajen v letih, ko se aktualistični bralci poslovijo, tistih, ki v ustvarjalcu odkrijejo večnega sopotnika, pa še ni. Medtem ko so mnenja, ali je Pahor kot uporni človek tudi že klasik kakor njegov prijatelj Edvard Kocbek, deljena.
Pričujoča knjiga se zato trudi biti dejaven poklon pisatelju in njegovemu svetu. Zasnovana je mozaično: ustavlja se ob posameznih vidikih Pahorjevega ustvarjanja – in kot taka bodisi nadaljuje in poglablja dosedanje raziskave bodisi jih razširja in ustvarja ustvarjalsko-recepcijski dialog tam, kjer ga doslej ni bilo.
V PRIPRAVI
Zbirka Mozaiki
Robert Simonišek: Vračanje k čistosti
Spremno besedo napisal: Milček Komelj
Nova pesniška zbirka Roberta Simoniška, avtorja štirih pesniških zbirk, zbirke zgodb Melanholična zrenja in romana Soba pod gradom, ki je za knjigi esejev Trk prostorov in Pejsaži – sanjati na soncu dvakrat prejel Rožančevo nagrado, za mednarodno razstavo Obrazi ekspresionizma pa Valvasorjevo nagrado, nosi naslov Vračanje k čistosti. Gre za vsebinsko nadaljevanje zadnje avtorjeve zbirke Kar dopuščajo čuti, ki je izšla leta 2020. Če je bila pri slednji v ospredju simplifikacija besednega izraza, izraženega skozi trivrstično kitično formo, gre pri novi za obratno perspektivo. Oblikovno gre za daljše pesmi v prozi, ki se prikazujejo kot »freske«, pri čemer je v ospredju poetično-filozofska refleksija, ukoreninjena v doživljanju časa in prostora ter pesnikovih kompleksnih razpoloženjih. Pesmi gradijo iz konkretne izkušnje, a se s pomočjo spomina in asociacij razširijo, teme se medsebojno prepletajo, od intimnih, odnosa do tradicije, pesnikovega doživljanje zgodovine, narave, vse do aktualnih družbenih problemov.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Filozofska knjižnica
Martha C. Nussbaum: Jeza in odpuščanje
Prevedla in spremno besedo napisala: Katarina Majerhold
Uredil: Marko Uršič
Svetovno znana ameriška filozofinja Martha C. Nussbaum v svoji novejši (2018) filozofsko-etični knjigi, v kateri se navezuje na številne filozofske, zgodovinske, literarne idr. vire, dokazuje, da je čustvo jeze normativno neprimerno v primerih, ki jih označuje s sintagmama »pot povračila« in »pot statusa«. V prvem primeru povračilo nima smisla, ker s tem, ko storilcu povzročimo isto bolečino, kakor jo je ta povzročil nekomu drugemu, nismo odpravili škode pri žrtvi, v drugem primeru pa vsaj deloma ima smisel oziroma učinek, saj zamenja status in vlogo storilca in žrtve. Toda v obeh primerih Nussbaum meni, da gre za iracionalno obnašanje ljudi in za kršenje človekovega dostojanstva, ki naj velja za vse ljudi. Namesto maščevalne jeze avtorica predstavi bolj konstruktivno vrsto jeze, ki jo imenuje »tranzicijska jeza«: ta ne vsebuje želje po maščevanju, niti »vzvišene« zahteve po odpuščanju ter se usmerja h konstruktivnemu mišljenju o prihodnjem dobrem tako za žrtev kot za družbo v celoti. Avtorica preuči pomen neprimernosti maščevanja oziroma retributivizma tudi v okviru kazenskopravnega sistema ter to problematiko prikaže z mnogimi primeri na treh ravneh: na osebno intimnem, vsakdanje družbenem in vsem skupnem političnem področju, pri čemer se še posebej ustavi pri velikih predstavnikih nenasilja, kot so Mahatma Gandhi, Martin L. King in Nelson Mandela, ki nam jih postavlja za zgled.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Glasnik Slovenske matice za leto 2023, letnik XL
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2023 vsebuje uvodne nagovore predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča ob različnih Matičinih dogodkih, prispevek predsednika Slovenske matice ob 160-letnici Matice Slovaške, poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem) in nagrajene prispevke natečajev ter številne podatke o delu društva v letu 2023, ki so predstavljeni v zapisnikih zborov članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2023 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2023. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo naše drage članice in nam dragih članov, ki so se v letu 2023 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
MATIČINI DOGODKI
Matičini natečaji za mlade
Sreda, 7. 2., do sobota, 20. 4.
Natečaj za mlade ob 160-letnici Slovenske matice
Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že četrto leto organizira natečaje za dijake in študente. V letu 2024, ko Slovenska matica slavi 160 let dela za slovensko kulturo in znanost, praznujemo z mladimi, za katere verjamemo, da bodo v prihodnosti pisali našo zgodovino. Zanje ob slavju naše ustanovitve, 4. februarja 2024, razpisujemo dva natečaja, in sicer filozofski natečaj za najboljši filozofski esej in naravoslovni natečaj za najboljše naravoslovno predavanje.
1. Natečaj za najboljši filozofski esej razpisujemo v soorganizaciji s Slovenskim filozofskim društvom v dveh kategorijah, in sicer za dijake in za študente. Tema letošnjega razpisa je Duh in duhovno.
2. Natečaj za najboljše naravoslovno predavanje razpisujemo v soorganizaciji z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije, prav tako v dveh kategorijah, za dijake in za študente. Tema letošnjega razpisa je Ohranjanje naravnega okolja.
Več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani Slovenske matice.
Natečaj podpira Krka, d. d., Novo mesto.
Četrtek, 21. 3., do ponedeljek, 30. 9.
2. pesniški natečaj za mlade ob svetovnem dnevu poezije v organizaciji Slovenske matice in Glasbene matice Ljubljana
Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že četrto leto organizira natečaje za dijake in študente. Lani je v soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana pripravila in uspešno izvedla tudi pesniški natečaj za mlade.
Slovenska matica in Glasbena matica Ljubljana delita skupne vrednote, med katerimi je tudi spodbujanje slovenske ustvarjalnosti, zato v letošnjem letu nadaljujeta s skupnim projektom, ki združuje poezijo in glasbo.
Na svetovni dan poezije, 21. marca 2024, razpisujeta
– 2. pesniški natečaj za mlade (Slovenska matica) in
– natečaj za nov slovenski samospev na izbrano poezijo slovenskih pesnikov (Glasbena matica Ljubljana).
Več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani Slovenske matice.
Matičino predavanje
Torek, 16. 4., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek: O človeškem spominu
V predavanju se bomo vprašali, kaj je spomin; kako je evolucija oblikovala človeški spomin in kako je skozi milijone let ta evolucijski razvoj ustvarjal več vrst spomina (senzorični, delovni, proceduralni, eksplicitni – semantični in epizodični), ki so vezane na različne anatomske strukture, dokler se z razvojem možganske skorje pri človeku ni izostrila nova vrsta spomina: spomin o sebi in drugih, o potovanju skozi čas in prostor. Nekateri tovrstni spomin enačijo z zavestjo. Dotaknili se bomo tudi izjemne ranljivosti, minljivosti in iluzornosti spomina ter opisali nekaj nevroloških stanj, ko spomin in zavest razpadata.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Matičina knjižna potovanja
Sreda, 3. 4., ob 13.30
Prva gimnazija Maribor, Trg generala Maistra 1, Maribor
Predstavitev pisemskih dialogov Francesca Petrarce Pisma v antiko
Doc. dr. Brane Senegačnik kot urednik in prevajalec in mag. Anja Božič kot soprevajalka sta predstavila slovenski izbor Petrarcovih pisemskih dialogov z antičnimi veličinami pod naslovom Pisma v antiko, ki je izšel pri Slovenski matici v letu 2022 v prevodu Braneta Senegačnika in Anje Božič, ki je napisala tudi spremno besedo. Dijakinje in dijake je uvodoma nagovorila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc, ki je predstavila 160 let dela našega društva za slovensko kulturo, znanost, knjigo in jezik.
Dogodek soorganizirata Slovenska matica in Prva gimnazija Maribor.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Petek, 5. 4., ob 19. uri
Turistično društvo Hrvatini, Hrvatini 74, 6280 Ankaran/Ancarano
Predstavitev knjige Moj Trst Bogomile Kravos z razgledom na Tržaški zaliv ponoči
Dr. Bogomila Kravos je pri Slovenski matici izdala že tri knjige. Zadnja z naslovom Moj Trst je avtobiografski zapis o Trstu avtoričine mladosti in pogled nanj s perspektive zrelih let. O Trstu, kakor ga v svojih spominih ubeseduje Bogomila Kravos, dekle, ki s ponosom zre na slovenske domoljube svojega časa, in v zrelih letih z zatajevano bolečino in sramom opazuje brezbrižnost tržaških Slovencev, se je z avtorico pogovarjala Ifigenija Simonović. Sledil je sprehod po osvetljenih cestah do Kolombana z razgledi od Trsta do Pirana.
Dogodek soorganizirata Turistično društvo Hrvatini in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Petek, 12. 4., ob 18. uri
Galerija Muzeja Železniki, Na plavžu 58, Železniki
Strokovni posvet Franc, Milko in Gojmir Anton Kos
Letos se spominjamo 100-letnice smrti dr. Franca Kosa, predstavnika prve generacije slovenskega znanstvenega zgodovinopisja in najbolj vnetega zagovornika kritičnega pretresanja zgodovinskih virov. Ob tej priložnosti bo v Železnikih potekal strokovni posvet, posvečen Francu, Milku in Gojmiru Antonu Kosu. Posvet bo slovesno otvoril predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič. Na posvetu bo poleg dr. Darje Mihelič, Biljane Ristić in Katje Mohorič Bonča s prispevkom Družina Kos in Slovenska matica sodelovala tudi tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek v sodelovanju z Muzejskim društvom Železniki, Kulturnim društvom dr. Janez Evangelist Krek Selca, KUD France Koblar in PŠ Selca organizira Javni zavod Ratitovec.
Petek, 19. 4., dopoldne
OŠ Hajdina, Spodnja Hajdina 24, Hajdina
Predstavitev romana Ferija Lainščka Življenje nima naslova
S kratkim romanom Ferija Lainščka Življenje nima naslova Slovenska matica po stopetih letih oživlja svojo zbirko Zabavna knjižnica, v kateri so do leta 1918 izhajala krajša leposlovna besedila večinoma slovenskih, včasih tudi drugih slovanskih narodov. Avtorjev kratki roman o dečku Denzi, ki ga je ilustriral Jure Engelsberger, bosta učenkam in učencem OŠ Hajdina predstavila avtor Feri Lainšček in tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek soorganizirata OŠ Hajdina in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Petek, 19. 4., opoldne
OŠ Malečnik, Malečnik 61, Malečnik
Predstavitev romana Ferija Lainščka Življenje nima naslova
S kratkim romanom Ferija Lainščka Življenje nima naslova Slovenska matica po stopetih letih oživlja svojo zbirko Zabavna knjižnica, v kateri so do leta 1918 izhajala krajša leposlovna besedila večinoma slovenskih, včasih tudi drugih slovanskih narodov. Avtorjev kratki roman o dečku Denzi, ki ga je ilustriral Jure Engelsberger, bosta učenkam in učencem OŠ Malečnik predstavila avtor Feri Lainšček in tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek soorganizirata OŠ Malečnik in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Petek, 19. 4., ob 18. uri
Glaserjev salon z galerijo (Župnija sv. Peter pri Mariboru), Malečnik 32, Malečnik
Literarni večer s pesnikom slovenske domovinske in domoljubne poezije Tonetom Kuntnerjem in podelitev nagrad natečaja za najboljšo pesem o domovini Sloveniji
V letu 2024 se spominjamo 150-letnice rojstva generala Rudolfa Maistra, ki je s svojimi borci za severno mejo najbolj zaslužen, da je Maribor ostal slovenski. Praznujemo tudi 160 let, odkar je bila na pobudo mariborskih rodoljubov ustanovljena Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, ki je v 19. stoletju povezala vse intelektualne in narodnobuditeljske sile, pomagala razvijati slovenski književni in znanstveni jezik, skrbela za izdajanje učbenikov in strokovne literature v slovenščini ter bila med pobudniki za ustanovitev slovenske univerze in akademije znanosti in umetnosti. Pomembna osebnost, ki je na slovenskem Štajerskem v 19. stoletju prebujala narodno zavest in omiko, je bil tudi Marko Glaser, pesnik, pisec, duhovnik in prevajalec. Najglobljo sled je zapustil v Malečniku pri Mariboru, kjer je tamkajšnjo župnijo vodil skoraj pol stoletja. Njegov duh živi še danes. V Malečniku se bo v njegov spomin med 17. in 21. aprilom 2024 odvil 3. Glaserjev festival.
Kot poklon narodnozavednim Mariborčanom, ki so v svojem srcu nosili slovenstvo in željo po ohranjanju slovenske besede, sta Glaserjev salon z galerijo iz Malečnika in Slovenska matica razpisala natečaj za najboljšo pesem o domovini Sloveniji v treh kategorijah: za 1., 2., in 3. triado osnovnih šol Maribora in okolice. Za vsako triado posebej bo strokovna žirija v sestavi akademik prof. dr. Milček Komelj, pesnik in igralec Tone Kuntner, dr. Sebastijan Valentan in doc. dr. Ignacija Fridl Jarc podelila tri nagrade, ki bodo slovesno podeljene v okviru 3. Glaserjevega festivala v Malečniku na literarnem srečanju s pesnikom domoljubnih pesmi Tonetom Kuntnerjem.
Dogodek soorganizirata Glaserjev salon in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina čezmejna gostovanja
Torek, 9. 4., ob 18.30
Slovenski knjižni center Haček, Paulitschgasse 5-7, 9020 Klagenfurt/Celovec, Avstrija
Predstavitev zbornika Slovenski mediji v Avstriji nekoč in danes
V zborniku Slovenski mediji v Avstriji nekoč in danes so objavljeni prispevki s predhodnega posveta na Slovenski matici 24. oktobra 2022. Posvet o slovenskih mediji v Avstriji nekoč in danes je bil drugi posvet Slovenske matice o slovenskih medijih v sosednjih državah, ki je sledil prvemu dogodku, na katerem so predstavili položaj slovenskih medijev v Italiji. Zbornik prispevkov s posveta je razdeljen na tri vsebinske sklope: Slovenske založbe in radio-televizija v Avstriji, Slovenski tiskani mediji in revije v Avstriji ter Refleksije in perspektive. Predstavil ga bo urednik dr. Danijel Grafenauer, na dogodku pa bodo sodelovali še nekateri izmed avtorjev prispevkov, mag. Lidija Golc, Mateja Rihter, dr. Reginald Vospernik, Janez Stergar in pomočnica tajnice-urednice Slovenske matice Zarika Snoj Verbovšek.
Dogodek soorganizirajo Inštitut za narodnostna vprašanja, Slovenski knjižni center Haček in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matičina medgeneracijska literarna/jezikovna druženja
Ponedeljek, 8. 4., ob 9.30: Prozna delavnica projekta Knjiga me pomlaja (KmP)
Ponedeljek, 15. 4., ob 9.30: Pesniška delavnica projekta Knjiga me pomlaja (KmP)
Ponedeljek, 22. 4., ob 9.30: Dramska delavnica projekta Knjiga me pomlaja (KmP)
Ponedeljek, 6. 5., ob 9.30: Izobraževalna delavnica o digitalni pismenosti projekta Knjiga me pomlaja (KmP)
DSO Ljubljana-Šiška, Kunaverjeva ulica 15, Ljubljana
Slovenska matica v letu 2024 izvaja projekt Knjiga me pomlaja: Matičina medgeneracijska literarna/jezikovna druženja, ki poteka v štirih inštitucijah za starejše (DSO Ljubljana Šiška, DSO Ajdovščina, Dom upokojencev Sežana in Zavod TalitaKum Postojna). Namen projekta je s pomočjo izbranih literarnih del vseh vrst (proze, poezije in dramatike) starejše občanke in občane spodbuditi v krepitvi njihovih jezikovnih in sporazumevalnih zmožnosti, ki so zaradi različnih dejavnikov oslabljene.
V DSO Ljubljana Šiška, kjer bo strokovna sodelavka projekta Medeja Novljan, bodo delavnice potekale v organizaciji mentorske projektne skupine v sestavi Neli Filipić, dr. Ignacija Fridl Jarc, Zarika Snoj Verbovšek in Jošt Brešar.
Delavnice so zaprtega tipa.
Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
Matičina odprta vrata
Četrtek, 4. 4., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Koroški kulturni dnevi: Predstavitev kulturnih in naravnih biserov v sosedstvu
V okviru KKD je na Slovenski matici potekala predstavitev knjig o kulturnih in naravnih biserih v sosedstvu: mag. dr. Jože Till je avtor novega kulturnozgodovinskega vodnika po dveh avstrijskih zveznih deželah Po Koroški in Štajerski, o katerem je spregovoril urednik mag. Hanzi Filipič. Mag. Simon Ošlak-Gerasimov je predstavil vodnik po štajerski prestolnici in zemljevid Slovenski Gradec /Slowenisches Graz, ob tem pa je mag. Susanne Weitlaner na kratko predstavila izdajatelja graške knjige, Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlovo hišo.
Dogodek soorganizirajo Krščanska kulturna zveza (KKZ), Celovec, Slovenska prosvetna zveza (SPZ), Celovec, Klub koroških Slovencev v Ljubljani (KKS-Lj) in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Četrtek, 11. 4., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Koroški kulturni dnevi: Predstavitev treh koroških glasbenih in narodopisnih knjig celovške Krščanske kulturne zveze
V okviru KKD bo na Slovenski matici potekala predstavitev kuharske knjige Bakreni lonec (recepti in šege skozi leto iz Ziljske doline), notne zbirke Ano štimo sәm jes slišou (priredbe Lajka Milisavljeviča, uredil Egi Gašperšič) in notne zbirke Mi muzikanti smo. – Slovenske ljudske pesmi za klavir (Egi Gašperšič). Za pevski okvir prireditve bo poskrbel zbor Lipa zelenela je z dirigentko Jelko Kovačič. Najava udeležbe na KKS-Lj: natasa.stergar@guest.arnes.si
Dogodek soorganizirajo Krščanska kulturna zveza (KKZ), Celovec, Slovenska prosvetna zveza (SPZ), Celovec, Klub koroških Slovencev v Ljubljani (KKS-Lj) in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matičina povezovanja
Sreda, 10. 4., ob 10. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Kozolec na UNESCO!
Predstavitev projekta Slovenski kozolec 1993–2024 bo predstavil Slavko Mežek, »oče« in vodja projekta, ob katerem je nastala tudi razstava arhitekta Borana Hrelje iz Toronta. Sledilo bo predavanje prof. dr. Boruta Juvanca z naslovom Kozolec, spomenik slovenske arhitekture.
Kozolec sodi med nenadomestljive simbole slovenske ljudske arhitekture in kulturne krajine.
»Kozolec je spoznavni znak Slovenije!«
»Kozolec je spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva.« (dr. Tone Cevc, 1993)
»Kjer stojijo kozolci, najdeš slovenske korenine.« (Jaka Čop, 1993)
»Kozolec je naša arhitektura, edina etnična arhitektura, kar jih poznam. Kozolec označuje etnični prostor Slovenije.« (prof. dr. Borut Juvanec)
Sodobni časi, novodobno kmetijstvo, spremenjeno in marsikje pozidano podeželje ter izginjajoča narodna ozaveščenost mu niso naklonjeni. Projekt Slovenski kozolec si s preprostim sloganom »Ohranimo slovenski kozolec!« že od leta 1993 na najrazličnejše načine prizadeva opozoriti na nujo sistemske zaščite, raziskave, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja tega pomnika našega stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij.
Projekt se je začel z izidom dokumentarne fotomonografije Slovenski kozolec / The Slovene Hay-rack (fotograf Jaka Čop, etnolog dr. Tone Cevc, prevod dr. Irena Šumi in Victoria Raschke, oblikovanje Janez Suhadolc; AGENS Žirovnica, 1993). Nadaljevalo se je s prvo postavitvijo istoimenske razstave arhitekturnih maket in risb (arhitekt Boran Hrelja, 1994, Ljubljana), ki bo to pot postavljena 140-ič in je že prepotovala Slovenijo, Evropo, ZDA …
Leta 1996 je bilo v Rutu nad Baško grapo ustanovljeno vseslovensko gibanje Ohranimo slovenski kozolec.
Pred leti je vzniknila pobuda »Kozolec na UNESCO!« Žal je imenitno in obetavno čezmejno namero ustavila pandemija.
S tokratnim dogodkom se ta pobuda obuja. Z namensko avkcijo in prodajo legendarne knjige Slovenski kozolec se začenja zbirati sredstva za obnovo in revitalizacijo Slovenčevega stoha v Rutu nad Baško grapo, kamor bo umeščena tudi stalna predstavitev projekta.
Dogodek soorganizirata KULTURA-NATURA SLOVENIJA, gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter Slovenska matica.
Matica na sejmih
Ponedeljek, 8. 4.–četrtek, 11. 4.
Bologna Fiere, Viale della Fiera, 20-40127 Bologna, Italija
Knjižni sejem v Bologni 2024
Slovenska matica bo tudi letos s predstavitvijo svojih izbranih knjig in s svojim katalogom vzorčnih prevodov sodelovala na mednarodnem knjižnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni na slovenski nacionalni stojnici, ki jo organizira Javna agencija za knjigo RS.
Več na spletni strani sejma.
PRESTAVLJENO NA 12. MAJ
Sobota, 20. 4., od 10. do 22. ure
Park Zvezda, Ljubljana
Sejem na zraku
Ob svetovnem dnevu knjige je ponovno organiziran knjižni sejem v Parku Zvezda, kjer bo s svojo stojnico in sejemskimi popusti sodelovala tudi Slovenska matica.
Sejem na zraku organizira pisarne Mesta literature.
Drugo
Torek, 23. 4., ob 10. uri
Občina Gorenja vas – Poljane, Poljanska cesta 87, Gorenja vas
Donacija za poljansko knjižnico
Predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič in tajnica-urednica doc. dr. Ignacija Fridl Jarc bosta županu občine Gorenja vas – Poljane predala bon v višini 5.000,00 evrov za v poplavah uničeno občinsko knjižnico, ki jih je Slovenska matica zbrala s članarinami in donacijami članic in članov ter dobrodelno prodajo knjig.
Četrtek, 25. 4., ob 17. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Zbor članov Slovenske matice
V dvorani Slovenske matice bo potekal redni zbor članov Slovenske matice, na katerem bodo predstavljena društvena poročila za leto 2023.
April–november
Sodelovanje Slovenske matice v projektu Primorci beremo 2024
Primorske knjižnice tudi v letu 2024 nadaljujejo skupen projekt Primorci beremo, ki je največji projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle v Sloveniji in vabi k branju izključno slovenskega leposlovja. Koordinator projekta PB 2024 je Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica.
Tudi letos v projektu sodelujejo primorske knjižnice: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica Piran, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, Narodna in študijska knjižnica Trst s knjižnico Damira Feigla v Gorici, ki so skupaj oblikovale bralni seznam za leto 2024.
Na letošnjem seznamu PB 2024 so tudi knjige, ki jih je izdala Slovenska matica, in sicer Življenje nima naslova Ferija Lainščka, Moj Trst Bogomile Kravos in Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo Miljane Cunta.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate tu.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.