JANUARSKI UVODNIK
Z januarjem 2024 Slovenska matica stopa v praznično leto, ko bo njeno delovanje prežarjeno s slavjem njene 160-letnice obstoja. Ustanovljena je bila v času, ko nismo imeli šol v slovenskem jeziku, ko so vsi slovenski študenti odhajali študirat v tujino, zato ni bilo slovenskih učbenikov in znanstvenih knjig in nismo imeli razvite slovenske strokovne terminologije za posamezne znanstvene panoge. Pred zgolj 160 leti smo se morali boriti za to, da se lahko izobražujemo in beremo v svojem maternem jeziku.
Ustanovitev Slovenske matice 4. februarja 1864 je bil zato veličasten dogodek v slovenski zgodovini, ki je povezal vse tedanje narodnobuditeljske težnje in pomembno prispeval k utemeljitvi slovenskega knjižnega in znanstvenega jezika. Slovenska matica je dala pobudo za ustanovitev slovenske univerze in Slovenske akademije znanosti in umetnosti, predala je vse svoje bogato, dragoceno knjižno gradivo današnji Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, odkupovala rokopise in postavljala spomenike znamenitim slovenskim književnikom.
Danes, ko imamo na desetine znanstvenih institucij in na stotine nevladnih organizacij na področju kulture, nikakor nazadnje pa tudi svojo državo Slovenijo, se marsikdo vpraša, čemu Slovenska matica v sodobnem času. A morda je v tem trenutku potrebna bolj kot nekoč, kajti slovenski človek je zaradi vseh teh udobnosti in ugodnosti izgubil svojo čuječnost. Samoumevno se nam zdi, da bodo drugi in zakoni skrbeli za ohranjanje naše kulturne in narodne identitete, našega jezika, tudi naše usode in države. Materni jezik tako izginja iz src in zavesti ljudi, z njegovim izginjanjem pa se začenja umiranje našega naroda. Zato Slovenska matica danes kliče našo družbo k budnosti o izginjanju slovenstva na vseh celinah sveta, nevarnosti redukcije slovenske jezikovne norme na splošnosporazumevalno javno rabo, k temu, da umetnost ni in ne sme biti v imenu ustvarjalne svobode posameznika zaprta za ozke zidove individualnih domislic, ki nikogar ne nagovorijo in ne zanimajo, da znanost ne sme ostati ujeta v drobnjakarsko proučevanje posamičnih dreves, od katerih ne vidi gozda, da morata kultura in znanost komunicirati z najširšo javnostjo. Slovenska matica je nekakšen most, ki vse povezuje v enoten slovenski kulturni prostor, in ta sega vsepovsod tja, kjer se govori, misli in dela slovensko.
Prav je, da ob častitljivi obletnici ne prenovimo le Matičinega ustvarjalnega duha in načrtov, pač pa tudi njeno podobo. Zato v januarju ne bo prireditev v naši dvorani, saj jo želimo vsaj malo ozaljšati in pripraviti na slavnostne trenutke. V petek, 2. februarja 2024, bomo za vabljene goste pripravili Slavnostno akademijo ob Matičini 160-letnici. Prav na dan naše ustanovitve, v nedeljo, 4. februarja 2024, pa ste ob 19.30 vljudno vabljeni na koncert v Viteško dvorano v Križankah, kjer bomo podelili tudi nagrade mladim pesnicam in pesnikom, ki so bili izbrani na natečaju za najboljšo pesem ob 160-letnici Slovenske matice.
Ker pa je ob koncu leta izšlo še kar nekaj novih knjig in ker načrtujemo kar nekaj dogodkov po Sloveniji, se boste lahko tudi ta mesec družili z nami v lepoti besede in misli.
Vse dobro v letu 2024.
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Zbirka Odstiranja
Jurij Slatkonja (1456–1522): od Kranjske do Dunaja
Uredili: Lilijana Žnidaršič Golec in Metoda Kokole
Knjiga na podlagi doslej neznanih ali manj znanih arhivskih in drugih primarnih virov predstavlja življenje, upodobitve in delo Jurija Slatkonje iz Ljubljane, cerkvenega dostojanstvenika in organizatorja dvorne glasbene kapele Maksimilijana I. Delo je razdeljeno v tri tematske sklope, prvi obravnava Slatkonjevo življenjsko in karierno pot, drugi prinaša v prvem delu analizo upodobitev oziroma portretov Slatkonje iz obdobja zgodnjega novega veka, v drugem delu pa analizo Slatkonjevega epitafa v dunajski stolnici, zadnji pa je posvečen Slatkonji kot glasbeniku. Vsi prispevki Jurija Slatkonjo in njegove aktivnosti umeščajo tako v nacionalni kot tudi širši evropski prostor.
Jurij Slatkonja je zagotovo ena najvidnejših osebnosti kranjskega (slovenskega) rodu, ki je kot cerkveni dostojanstvenik in glasbenik zaznamoval zadnja desetletja 15. in prva desetletja 16. stoletja v širšem vzhodnoalpskem prostoru. Pričujoča znanstvena monografija, ki je nastala pod budnim očesom dveh uveljavljenih raziskovalk, kritično pretresa nekatera do sedaj uveljavljena znanstvena dognanja s področja zgodovine, muzikologije in umetnostne zgodovine, ki se nanašajo na življenje in delo Jurija Slatkonje. S pritegnitvijo do sedaj nepoznanih virov in z (re)interpretacijo obstoječega gradiva postavlja nova izhodišča za nadaljnje raziskave ter pomembno prispeva k razumevanju prelomnega časa, ko so se pričeli postavljati novi temelji zgodnje novoveške družbe. (Povzeto iz recenzije izr. prof. dr. Janeza Mlinarja).
Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založbe ZRC SAZU.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Muzikološkega inštituta ZRC SAZU.
Zbirka Zabavna knjižnica
Feri Lainšček: Življenje nima naslova
Ilustriral: Jure Engelsberger
S kratkim romanom Ferija Lainščka Življenje nima naslova Slovenska matica po stopetih letih oživlja svojo zbirko Zabavna knjižnica, v kateri so do leta 1918 izhajala krajša leposlovna besedila večinoma slovenskih, včasih tudi drugih slovanskih narodov.
Z oživitvijo zbirke pred začetkom leta, s katerim vstopamo v praznovanje častitljive 160-letnice Slovenske matice kot najstarejše posvetne slovenske kulturne in znanstvene ustanove, pa Zabavni knjižnici nismo nadeli le nove zunanje podobe, temveč smo jo tudi vsebinsko namenili le za izvirna nova slovenska literarna dela za otroke in mladino. Čeprav naslov Zabavna knjižnica in logotip z odprto, smejočo se knjigo, ki ga je oblikoval ilustrator Jure Engelsberger, morda na prvi pogled vabita k branju lahkotnejšega komičnega žanra, pa je to v resnici zbirka kvalitetne literature za mlade, kot je tudi prvotno ime označevalo leposlovje nasproti znanstvenim in strokovnim besedilom. Oživljena zbirka tako odstira stisko, občutenje in doživljanje otrok in mladostnikov, njihov miselni svet in njihovo družbeno okolje.
V veselje nam je, da zbirko uvaja nov kratki roman Ferija Lainščka, pisatelja, ki je s svojimi Mislicami, nagrajenimi s priznanjem večernica leta 2001 za najboljše slovensko leposlovno mladinsko delo, pa tudi z deli Velecirkus Argo (1996), Ajša Najša (1989), Hit poletja (2008) in pravljičnimi utrinki o Mišku in Belamiški, že doslej pomembno sooblikoval literarno obzorje mladih generacij zadnjih dveh desetletij. Življenje nima naslova je kratek roman o dečku Denzi, ki živi ob psihično bolni materi, zato doživlja vrsto pretresov, vključno z mamino krajo, odhodom k starim staršem, soočenjem s pijanim dedkom in mnogimi zapleti, ki jih, skrite pred našimi očmi, še vedno preveč pogosto izkušajo mnogi otroci med nami. Lainščkov roman odlikujejo pretanjeno prisluškovanje srcu mladih ljudi, očarljiva dinamičnost dogajanja in danes vse preveč redka pripovedovalska iskrenost.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Slovenski mediji v Avstriji nekoč in danes
Prispevki s posveta na Slovenski matici 24. oktobra 2022
Uredil: Danijel Grafenauer
Posvet o slovenskih medijih v Avstriji nekoč in danes je bil drugi posvet Slovenske matice o slovenskih medijih v Sloveniji sosednjih državah. Na prvem dogodku v tem ciklu so sodelujoči predstavili položaj slovenskih medijev v zahodni sosedi Italiji, na drugem smo pogledovali proti severu, proti Avstriji, s čimer smo nadaljevali sodelovanje s slovenskimi kulturnimi ustvarjalci izven naših državnih meja, ki sodijo v enoten kulturni prostor, opredeljen z našim slovenskim jezikom.
Zbornik Slovenski mediji v Avstriji nekoč in danes vsebinsko sledi posvetu in je razdeljen na tri vsebinske sklope: Slovenske založbe in radio-televizija v Avstriji, Slovenski tiskani mediji in revije v Avstriji ter Refleksije in perspektive. Namen zbornika je predstaviti slovenski javnosti manj poznano, a bogato knjižno in publicistično dejavnost Slovencev v Avstriji, ponuditi celovit in informativno bogat vpogled v delovanje medijskih institucij, ki objavljajo v slovenskem jeziku, ter spodbuditi konstruktivno refleksijo, ki bo nanizala možne perspektive nadaljnjega kvalitetnega razvoja na področju medijev slovenske narodne skupnosti v sosednji državi. Zbornik bralcem ponuja vse našteto, še več, podaja obširno informacijo o zgodovini, vsebini, finančnih pogojih, menjavi generacij, tehnološkem razvoju in težavah delovanja slovenskih medijev v Avstriji.
Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Inštituta za narodnostna vprašanja.
Knjiga je izšla s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Zbirka Razprave in eseji
Gozdar pred svojim časom: študije Boštjana Anka z odmevi
Uredil: Peter Skoberne
Zbornik Gozdar pred svojim časom: študije Boštjana Anka z odmevi predstavlja enega največjih slovenskih poznavalcev gozda in gozdne krajine ter čuječnega prisluškovalca zgodb, ki jih ljudem neslišno pripovedujejo drevesa. Boštjan Anko je bil raziskovalen duh od mladih let, saj se je v Ljubljano vrnil potem, ko je na Univerzi Yale leta 1975 zaključil magistrski študij in si v Evropi in Kanadi že pridobil dragocene delovne izkušnje. Namen zbornika je bilo zbrati, izbrati in predstaviti različne prispevke, ki celovito predstavljajo tako njega kot osebnost kot tudi njegovo profesorsko delo na oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Delo daje dragocen vpogled v njegov način razmišljanja, njegova dognanja in misli, ki so bile doslej kakor posamična drevesa raztresene po številnih publikacijah. Oblikovano je v vsebinske sklope, v katerih se zrcali vsa lepota, pestrost in mistika gozda z opisovanjem posameznih dreves, rastlin, živali, listov, vonjav in glasov. S to knjigo Ankov opus zažari kakor gozd v mnogih barvah in podobah. »Pri iskanju poti v prihodnost je tradicija lahko navdih in opora, lahko pa je tudi breme in ovira. Zlasti v prelomnih obdobjih, kot je naše, je treba pretehtati, kaj od starega sodi v prihodnost in kaj ne … Nismo rudarji, ki le črpajo bogastva, odložena zdavnaj, preden se je človek pojavil. Nismo vodarji, ki se ubadajo enkrat s sušo in drugič s poplavo. Niti nismo poljedelci, ki imajo vsako leto priložnost za popravne izpite. Letos sekamo drevesa, ki so vzklila v času pariške komune, in drevesa, ki so vzklila letos, bodo sekali v 22. stoletju – če bodo preživela,« je zapisal v svojem razmisleku o prihodnosti gozdarstva.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Tit Livij: Od ustanovitve mesta II. 6.–10. knjiga
Prevedel in spremno besedo napisal: Aleš Maver
Uredil: David Movrin
Drugih pet knjig Livijeve zgodovine popisuje čas od katastrofalnega vdora Galcev in zavzetja Rima v začetku četrtega stoletja pr. Kr. dalje, torej boje za prevlado na Apeninskem polotoku, vojne z Ekvi, Volski, Etruščani in Samniti, vse do leta 292. Delež vojaških vsebin v njej narašča in se po sorazmerno skromni slabi polovici v šesti in dobri polovici v sedmi knjigi v osmi knjigi dvigne kar na tri četrtine vsega besedila.
Kljub močnemu poudarjanju vojaške komponente pri tej zgodovini pa Livij vzporedno slika fresko z razvojem ustanov pri rimski republiki, ki je povezan z vedno novimi valovi »spopada stanov«, bojev med patriciji in plebejci. Občasno, zlasti ob prizadevanjih ljudskih tribunov za plebejski konzulat in ob opisovanju trpljenja dolžnikov, ki pristanejo v okovih, pridejo na dan plebejcem bolj naklonjeni toni; v glavnem pa prevladujejo stari, aristokraciji bližji pogledi. S temnimi barvami naslika nekdanjega rešitelja Kapitola Marka Manlija, ki naj bi se skušal polastiti kraljevske oblasti in v katerem sodobni raziskovalci razbirajo Livijeve namige na Cezarjevega in Ciceronovega sodobnika Katilino, in kurulskega edila (pre)nizkega rodu Gneja Flavija. Prvak rimskih zgodovinarjev je tako skušal postaviti pomnik nekdanji slavi, hkrati pa je upal, da se bodo bralci iz njegovih podob tudi česa naučili.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Filozofska knjižnica
Mojster Eckhart: Latinske pridige (Opus sermonum)
Prevedel, spremno besedo in opombe napisal: Gorazd Kocijančič
Sermones so univerzitetne pridige, ki jih je Eckhart večinoma spisal med časom svojega drugega poučevanja na pariški univerzi in jih izrekal pred svojimi dominikanskimi sobrati; pridiganje (prædicatio) je namreč tedaj sodilo med pomembne dolžnosti univerzitetnega predavatelja. Akademski kontekst se v latinskih pridigah pozna po mnogo večji vključenosti filozofskih razprav v komentiranje svetega spisja. Mojstrova eksegeza je izrazito spekulativna, opira se na tedanje jezikoslovje in alegorično metodo branja »duhovnega pomena« Pisma. Mnogo več kot v nemških pridigah je navedkov, ki pričujejo o veliki širini Eckhartove erudicije; tako med navedenimi avtorji najdemo Ambrozija, Anzelma, Aristotela, Avla Gelija, Avguština, Averoesa, Aviceno, Beda Častitljivega, Bernarda iz Clairvauxa, Boetija, Hrizostoma, Dionizija Areopagita, Mojzesa Majmonida, Platona, Plotina, Origena, Seneko, Tomaža Akvinskega in Knjigo o vzrokih (Liber de causis), povzetek Proklovih Prvin bogoslovja. Eckhart stalno prepleta in medsebojno osvetljuje Staro in Novo zavezo. Eksegeza je pri tem vedno osrediščena v njegovem temeljnem interesu: duhovnem življenju oziroma rojstvu Besede v duši. V latinskih pridigah se na samosvoj način izražajo temeljne Mojstrove teme, ki jih poznamo iz nemških besedil: Božanstvo kot absolutno Eno in obenem Trojica, učlovečenje Besede in človekovo sinovstvo v Kristusu, intimnost odnosa med Bogom in dušo, bistvo milosti, usmiljenja in nesebične ljubezni.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Slovenska filozofska misel
Andrej Ule: O naravi duha
Uredil: Marko Uršič
Knjiga Andreja Uleta O naravi duha je obsežen in temeljit premislek o filozofskih pojmovanjih duha v zgodovini in sedanjosti ter iskanje novega, filozofsko in znanstveno podprtega pojma duha, ki presega tako spiritualistično-metafizična kakor tudi naturalistična pojmovanja. Avtor razume pojem duha kot situacijsko določeno, implicitno »dano« celoto latenc, potenc, tendenc in aktualizacij. Pri tem se navezuje na Hartmannovo rekonstrukcijo Heglovega pojma »objektivnega duha« in na nekatera pojmovanja »otelešenega duha« pri Peirceu, Merleau-Pontyju, Brandomu, Batesonu, Descombesu, v sodobni kognitivni znanosti, biosemiotiki idr. V zadnjem poglavju razpravlja tudi o kozmični duhovni evoluciji človeštva ter obravnava nekatere fizikalno-kozmološke hipoteze o duhovni osnovi snovnega kozmosa.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
MATIČINI DOGODKI
Matičina čezmejna gostovanja
Sreda, 10. 1., ob 18. uri
Narodna in študijska knjižnica, Ul. sv. Frančiška 20, Trst, Italija
Predstavitev knjige Bogomile Kravos Moj Trst
Dr. Bogomila Kravos je pri Slovenski matici izdala že tri knjige. Zadnja z naslovom Moj Trst je avtobiografski zapis o Trstu avtoričine mladosti in pogled nanj s perspektive zrelih let. O slovenstvu in Slovencih v Trstu nekoč in danes se bo z avtorico dr. Bogomilo Kravos pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc, ki bo soočala osrednjeslovenski in tržaški pogled na »naše« mesto in življenje v njem.
Dogodek soorganizirata Narodna in študijska knjižnica Trst in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matičina knjižna potovanja
Sreda, 17. 1., ob 08.50
Gimnazija Litija, Bevkova ul. 1c, Litija
Predstavitev dokumentarnega romana Nataše Konc Lorenzutti Senca brez človeka
Nataša Konc Lorenzutti v svojem dokumentarnem romanu popiše zgodbe v vojni ukradenih slovenskih otrok, vključenih v Himmlerjev razvpiti program Lebensborn, ki se je zavzemal za širitev arijske rase. Delo temelji na pretresljivih pričevanjih še živečih posameznikov, ki so postali žrtve vojne, in njihovih potomcev, s katerimi se je avtorica srečala. Z avtorico se bo pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek soorganizirata Gimnazija Litija in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Petek, 19. 1., ob 20.00
Dvorana Mestne občine Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica
Literarni večer s pisateljico Natašo Konc Lorenzutti
S pisateljico Natašo Konc Lorenzutti se bo pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice, literarna zgodovinarka dr. Ignacija Fridl Jarc. Osrednja tema pogovora bo avtoričin novi roman z naslovom Senca brez človeka, ki je leta 2023 izšel pri Slovenski matici.
Roman govori o usodi slovenskih otrok, ki so jih nacisti avgusta 1942 v dveh akcijah v Celju ukradli staršem in jih odpeljali na ozemlje Tretjega rajha, mnoge očete so ubili, njihove matere pa so večinoma umrle v taborišču Auschwitz-Birkenau. Približno trideset malčkov, večinoma še dojenčkov, je prestalo »rasne selekcije«, zato so bili iz otroških taborišč urada za utrjevanje nemštva premeščeni v dom Sončna poljana v Kohren-Sahlisu blizu Leipziga, ki ga je upravljala mreža tajne Himmlerjeve organizacije Lebensborn. Tam so jih lahko prevzeli bodoči nemški rejniki, ki so bili vsaj na videz zvesti režimu, niso pa vedeli, da jemljejo ukradene otroke.
Dokumentarni roman o otrocih vojne, ki so pozneje postali žrtve miru, temelji na pretresljivih pričevanjih še živečih otrok Lebensborna in njihovih potomcev ter avtoričinih srečanjih in pogovorih z njimi. Prepletajo se z njeno zgodbo o iskanju sledi za izginulimi otroki, vpeto v čas, ko na robu Evrope divja vojna in se zopet trguje s človeškimi usodami. Ob soočenju z romaneskno, hkrati pa stvarno, zgodovinsko dokumentiranimi spomini realnih oseb, ki se v tem »filmu v prozi« levijo v bolj ali manj tragične literarne junake, lahko tako kot avtorica romana tudi rahločutni bralec oblikuje svoj odnos do družine, identitete, naroda in njegove preteklosti, torej do občečloveških pojmov, ki so temeljnega pomena za vsakogar izmed nas.
Dogodek soorganizirata Zavod 1539 ter Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 23. 1., ob 18.00
Sodni stolp, Pristan 8, Maribor
Predstavitev dokumentarnega romana Nataše Konc Lorenzutti Senca brez človeka
Nataša Konc Lorenzutti v svojem dokumentarnem romanu popiše zgodbe v vojni ukradenih slovenskih otrok, vključenih v Himmlerjev razvpiti program Lebensborn, ki se je zavzemal za širitev arijske rase. Delo temelji na pretresljivih pričevanjih še živečih posameznikov, ki so postali žrtve vojne, in njihovih potomcev, s katerimi se je avtorica srečala. Pogovor z avtorico bo usmerjala dr. Ignacija Fridl Jarc. Predstavitev knjige, ki je izšla pri založbi Slovenska matica, pripravljamo ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta.
Dogodek soorganizirajo Sinagoga Maribor, Mariborska knjižnica in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 25. 1., ob 10.45
Prva gimnazija Maribor, Trg generala Maistra 1, Maribor
Predstavitev dokumentarnega romana Nataše Konc Lorenzutti Senca brez človeka
Nataša Konc Lorenzutti v svojem dokumentarnem romanu popiše zgodbe v vojni ukradenih slovenskih otrok, vključenih v Himmlerjev razvpiti program Lebensborn, ki se je zavzemal za širitev arijske rase. Delo temelji na pretresljivih pričevanjih še živečih posameznikov, ki so postali žrtve vojne, in njihovih potomcev, s katerimi se je avtorica srečala. Z avtorico se bo pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek soorganizirata Prva gimnazija Maribor in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so brezplačni.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate TUKAJ
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.