OKTOBRSKI UVODNIK
Jesen se je s prvimi znamenji jutranjih meglic in hladne rose znova naselila v naši bližini. Josip Murn Aleksandrov jo je v eni svojih pesmi takole nagovoril:
»Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas,
ne zveni mi!
Mladost, mladost, ne hodi iz srca,
zeleni mi!«
Slutil je svojo minljivost, a je obenem tudi jeseni pripisal njeno bajno, čudežno lepoto. Prav tako Slovenska matica s svojo častitljivo starostjo prinaša v oktobru jesensko barvitost knjižne ponudbe in dogodkov in pričuje o svoji trajni mladi rasti. S svojim programom Slovenke in Slovence znotraj naše domovine in onstran državnih meja vabi k spoštljivemu poklonu slovenski kulturi, jeziku, znanosti, narodu in državi.
Slovenstvo pa v oktobru ne bo samo v srcu Slovenske matice, ampak tudi na Frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer bo Slovenija v središču kot letošnja častna gostja. Ponosni smo, da bo pesnica Miljana Cunta, ki je nedavno pri naši založbi izdala pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo in bila pred nekaj manj kot dvema letoma tudi naša tajnica-urednica, slavnostna govornica na otvoritveni slovesnosti. Poleg tega bo v Frankfurtu Matičino knjigo Senca brez človeka v okviru predstavitve filma o ugrabljenih slovenskih otrocih med drugo svetovno vojno predstavila pisateljica Nataša Konc Lorenzutti.
Izjemnih Matičinih avtorjev, ki bodo v tem ali prihodnjem mesecu doživeli svoje nove knjižne izdaje, pa je še več: med njimi so Denis Poniž, Feri Lainšček, Bogomila Kravos, Andrej Ule, Irena Avsenik Nabergoj. Pridružujejo se jim še prevodi dveh izjemnih klasikov – Mojstra Eckharta in Tita Livija. Posebno pozornost pa bomo v prihodnjih mesecih posvetili tudi vélikemu slovenskemu arhitektu Edvardu Ravnikarju, čigar tridesetletnice smrti se spominjamo z razglasitvijo Ravnikarjevega leta. Pripravljamo knjigo njegovih risb in modrosti, ki razkrivajo arhitektov umetniški genij in prodornost njegovih filozofskih uvidov; vstop v svečano spominjanje bo predavanje Ravnikarjevega učenca prof. dr. Aleša Vodopivca o mojstrovi arhitekturi.
Slovenska matica se bo tudi ta mesec poklonila vsem, ki jih z domovino v enoten kulturni prostor veže pripadnost slovenskemu jeziku in slovenstvu, na katerem koli delu sveta prebivajo. Poseben posvet bomo namenili slovenskim medijem na Madžarskem in Hrvaškem, dr. Milan Bufon pa bo predstavil ugotovitve svoje raziskave o slovenski manjšini v Italiji, ki bodo kmalu izšle v knjižni obliki. Naši gostje Slovenci zunaj državne meje so za vse nas tako zelo dragoceni, ker nas učijo, da je treba večkrat stopiti iz središča, tudi iz prestolnice kot središča naše države, da zmoremo uzreti pomen besed in dejanj z drugačne perspektive, da se od njih znova učimo in naučimo spoštovanja in negovanja do za nas vse preveč samoumevnega življenjskega prostora slovenske države, ne da bi znali čuječe ohranjati in razvijati slovenski jezik in kulturo kot identiteni temelj tega skupnega doma.
dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica SM
MATIČINE KNJIGE
Pravkar izšlo:
Zbirka Knezova knjižnica
Nataša Konc Lorenzutti: Senca brez človeka: film v prozi
Avgusta 1942 so nacisti v dveh akcijah v Celju ukradli 645 slovenskih otrok, ki so jih odpeljali na ozemlje Tretjega rajha, njihove matere pa so večinoma umrle v taborišču Auschwitz-Birkenau. Približno trideset malčkov, večinoma še dojenčkov, je prestalo »rasne selekcije«, zato so bili iz otroških taborišč urada za utrjevanje nemštva premeščeni v dom Sončna poljana v Kohren-Sahlisu blizu Leipziga, ki ga je upravljala mreža tajne Himmlerjeve organizacije Lebensborn. Tam so jih lahko prevzeli bodoči nemški rejniki, ki so bili vsaj na videz zvesti režimu, niso pa vedeli, da jemljejo ukradene otroke.
Dokumentarni roman o otrocih vojne, ki so postali žrtve miru, temelji na pretresljivih pričevanjih še živečih otrok Lebensborna in njihovih potomcev ter avtoričinih srečanjih in pogovorih z njimi. Prepletajo se z njeno zgodbo o iskanju sledi za izginulimi otroki, vpeto v čas, ko na robu Evrope divja vojna in se zopet trguje s človeškimi usodami. Ob soočenju z romaneskno, hkrati pa stvarno zgodovinsko dokumentiranimi spomini realnih oseb, ki se v tem »filmu v prozi« levijo v bolj ali manj tragične literarne junake, lahko tako kot avtorica romana tudi rahločutni bralec oblikuje svoj odnos do družine, identitete, naroda in njegove preteklosti, torej do občečloveških pojmov, ki so temeljnega pomena za vsakogar izmed nas.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
NAKUP
Zbirka Razprave in eseji
Denis Poniž: Videnja in védenja
Leta 1989 je profesor za zgodovino drame na Akademiji za gledališče, film in televizijo Denis Poniž za zbirko Literarni leksikon prispeval zvezek, v katerem strokovno proučuje in predstavlja esej kot literarni žanr. V Videnjih in védenjih pa svojo strokovno vednost prenaša v esejistično formo. Zastavlja si vprašanja o svojih videnjih sveta in človeka, narave in živih bitij, literature in znanosti ter z izjemno razgledanostjo o pojavih bivanja, mišljenja in ustvarjanja, sočutjem do slehernega živega bitja, filozofsko osrediščenostjo na štiri Empedoklove snovne principe, predvsem pa s poudarjanjem etične razsežnosti človeka kot počela, s katero se človeštvo začenja in z odsotnostjo katere samo sebe izničuje, išče tudi odgovore nanje. S svojimi videnji in védenji razkrinkava sodobne družbene laži in manipulacije, od kapitalskih do medijskih, ter opozarja na pasti in nevarnosti nihilističnih ideoloških obrazcev. Poniževa drža vidca in vedeža nikoli ni avtoritarna, ampak esejistično obrnjena k drugemu in odprta za drugega, a nas vabi k premisleku s tako globino, širino in višino, da slutimo, kako postaja za nas vse zavezujoča, če v prihodnosti še želimo govoriti o slovenstvu, svetu in človeštvu.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
NAKUP
Zbirka Razprave in eseji
Irena Avsenik Nabergoj: Izvori podobe Judov v starejšem slovenskem slovstvenem izročilu
Zgodovinski spomin odnosov med Judi in Nejudi sega v antiko in se kaže kot stigmatizacija judovskega ljudstva. Judje skozi vso svojo zgodovino iščejo svojo identiteto v razmerah, ki jih določajo politični, ekonomski, religijski in ideološki dejavniki močnejših in vplivnejših narodov. Monografija obsega pet delov, ki so po namenu in obsegu različni. Prvi in drugi del predstavita različne vidike evropskega konteksta odnosov med Judi in Nejudi. Tretji in četrti prinašata pionirsko analizo judovske podobe v starejšem slovenskem slovstvenem izročilu, ki je nastajalo od srednjega veka dalje pod vplivom evropskih del različnih žanrov. Z vidika judovske podobe so med drugimi predstavljena dela Trubarja, Valvasorja in Svetokriškega; Dalmatinov, Škofjeloški, Kapelski in Drabosnjakov pasijon; Poljanski rokopis ter mnoštvo folklornih pasijonskih molitev. Avtorica izhaja iz ugotovitev o posebnostih hebrejskega (izraelskega, judovskega) ljudstva, kot se kažejo v Svetem pismu, v apokrifnih spisih, v patrističnih komentarjih, homilijah, videnjih in razodetjih. Peti del vsebuje primere judovske podobe v vplivnih basnih, novelah in drugih moralno-didaktičnih pripovedih starejšega evropskega slovstvenega izročila. Z obravnavo primerov judovske motivike v dobi razsvetljenstva pri izbranih avtorjih evropske romantike in pri Prešernu že nakazuje prehod iz obsežnega, večidel sakralnega starejšega slovstvenega izročila v širok razmah slovenske posvetne književnosti, ki bo tematika naslednje knjige.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.
NAKUP
Napovedujemo:
Zbirka Slovenska filozofska misel
Andrej Ule: O naravi duha
Uredil: Marko Uršič
Knjiga Andreja Uleta O naravi duha je obsežen in temeljit premislek o filozofskih pojmovanjih duha v zgodovini in sedanjosti ter iskanje novega, filozofsko in znanstveno podprtega pojma duha, ki presega tako spiritualistično-metafizična kakor tudi naturalistična pojmovanja. Avtor razume pojem duha kot situacijsko določeno, implicitno »dano« celoto latenc, potenc, tendenc in aktualizacij. Pri tem se navezuje na Hartmannovo rekonstrukcijo Heglovega pojma »objektivnega duha« in na nekatera pojmovanja »otelešenega duha« pri Peirceu, Merleau-Pontyju, Brandomu, Batesonu, Descombesu, v sodobni kognitivni znanosti, biosemiotiki idr. V zadnjem poglavju razpravlja tudi o kozmični duhovni evoluciji človeštva ter obravnava nekatere fizikalno-kozmološke hipoteze o duhovni osnovi snovnega kozmosa.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Filozofska knjižnica
Mojster Eckhart: Latinske pridige (Opus sermonum)
Prevedel, spremno besedo in opombe napisal: Gorazd Kocijančič
Sermones so univerzitetne pridige, ki jih je Eckhart večinoma spisal med časom svojega drugega poučevanja na pariški univerzi in jih izrekal pred svojimi dominikanskimi sobrati; pridiganje (prædicatio) je namreč tedaj sodilo med pomembne dolžnosti univerzitetnega predavatelja. Akademski kontekst se v latinskih pridigah pozna po mnogo večji vključenosti filozofskih razprav v komentiranje svetega spisja. Mojstrova eksegeza je izrazito spekulativna, opira se na tedanje jezikoslovje in alegorično metodo branja »duhovnega pomena« Pisma. Mnogo več kot v nemških pridigah je navedkov, ki pričujejo o veliki širini Eckhartove erudicije; tako med navedenimi avtorji najdemo Ambrozija, Anzelma, Aristotela, Avla Gelija, Avguština, Averoesa, Aviceno, Beda Častitljivega, Bernarda iz Clairvauxa, Boetija, Hrizostoma, Dionizija Areopagita, Mojzesa Majmonida, Platona, Plotina, Origena, Seneko, Tomaža Akvinskega in Knjigo o vzrokih (Liber de causis), povzetek Proklovih Prvin bogoslovja. Eckhart stalno prepleta in medsebojno osvetljuje Staro in Novo zavezo. Eksegeza je pri tem vedno osrediščena v njegovem temeljnem interesu: duhovnem življenju oziroma rojstvu Besede v duši. V latinskih pridigah se na samosvoj način izražajo temeljne Mojstrove teme, ki jih poznamo iz nemških besedil: Božanstvo kot absolutno Eno in obenem Trojica, učlovečenje Besede in človekovo sinovstvo v Kristusu, intimnost odnosa med Bogom in dušo, bistvo milosti, usmiljenja in nesebične ljubezni.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Spomini in srečanja
Bogomila Kravos: Moj Trst
Bogata in spremenljiva zgodovina Trsta je na nek način miniaturna podoba slovenskega človeka in njegovega prebivanja v naših krajih skozi stoletja. Bil je stičišče in križišče mnogih poti in še številnejših nacionalnih interesov, mesto na prepihu v dobesednem in prenesenem pomenu, prostor klene slovenske besede in kraj njenega izganjanja in izginjanja, pristan svetlih upov in mračne resničnosti, vzor slovenske narodne povezanosti in točka našega nacionalnega razkola. To je Trst, kakor ga v svoji mladostni avtobiografiji ubeseduje Bogomila Kravos, dekle, ki s ponosom zre na slovenske domoljube svojega časa, in v zrelih letih z zatajevano bolečino in sramom opazuje brezbrižnost tržaških Slovencev do svoje identitete in skupne lastnine. Moj Trst ni zgolj portret mesta, naslikan z očmi otroka in odraščajočega dekleta, ampak je tudi dragocena galerija slovenskih Tržačanov in zakladnica tržaške govorice. Delo je prežeto z blagim humorjem in drznim karikiranjem, napisano je s krhko občutljivostjo in jasno odločnostjo obenem.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, letnik 2023, številka 17
Uredniški odbor: Tadej Bajd, Drago Kladnik, Andrej Seliškar
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike je pri Slovenski matici začel izhajati leta 1971. Doslej je izšlo šestnajst zbornikov, v katerih so bile obravnavane najrazličnejše teme, ki so posegale od prazgodovine do 19. stoletja. Leta 2002 je zbornik za dalj časa prenehal izhajati, po dvajsetih letih pa znova obujeni Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike s svojimi prispevki osvetljuje predvsem 20. stoletje. Takrat je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani, razvijati so se začela številna nova področja naravoslovja, tehnike, tehnologije, medicine, matematike. Prispevki so v prenovljenem zborniku krajši in poljudnoznanstvene narave. Cilj nove številke zbornika je tako kot pri prejšnjih ohranjanje slovenske naravoslovne in tehnične dediščine ter ohranjanje in razvoj slovenske znanstvene in strokovne terminologije. Na tem področju so s pripravo številnih strokovnih terminologij, tudi s področij naravoslovja in tehnike, v zadnjih dveh desetletjih ogromno prispevali sodelavci terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, pričujoči zbornik pa naj ima ob terminološkem pomenu tudi še vnaprej nepogrešljivo vlogo pri poglobljenem preučevanju zgodovine naravoslovja in tehnike. V tem zborniku so objavljena tudi vsebinska kazala predhodnih zvezkov.
Izid zbornika so finančno podprli Krka, d. d. (generalna pokroviteljica), Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
MATIČINI DOGODKI
Matičini simpoziji
Sreda, 11. 10., od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 18.30
Velika dvorana SAZU, Novi trg 3, Ljubljana in
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Simpozij ob 300-letnici rojstva Števana Küzmiča
Letos se spominjamo 300-letnice rojstva slovenskega pastorja, teologa in prevajalca Števana Küzmiča, ki je utemeljil prekmurščino kot knjižni jezik. Ob tej priložnosti bo dva dni potekal vseslovenski simpozij o njegovem življenju in delu, in sicer v sredo, 11. 10., dopoldne na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, popoldne pa na Slovenski matici, in v četrtek, 12. 10., še v Murski Soboti v Dvorani Evangeličanske cerkve.
Simpozij soorganizirajo Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Evangeličanska cerkev AV v Sloveniji, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Slovenska matica.
Ponedeljek, 16. 10., od 10. do 13. ure
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Posvet Slovenski mediji na Madžarskem in Hrvaškem nekoč in danes
Že tretje leto zapored Slovenska matica v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja prireja posvet o slovenskih medijih med našimi zamejci. Posvetoma o medijih v Italiji in Avstriji v preteklih dveh letih bo letos sledil posvet, posvečen slovenskim medijem na Madžarskem in Hrvaškem, ki bo osvetlil stanje in problematiko slovenskih medijev v madžarskem in hrvaškem prostoru danes.
Dogodek je del projekta prireditev, ki jih sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matica pod zvezdami
Torek, 24. 10., ob 11. uri in ob 13. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev Slovenske matice in srečanje OŠ Hajdina s pisateljico Natašo Konc Lorenzutti
Nedavno je v okviru Matičine Knezove knjižnice izšel dokumentarni roman Nataše Konc Lorenzutti Senca brez človeka, v katerem avtorica opisuje usodo ukradenih slovenskih otrok med drugo svetovno vojno. Svoje delo bo predstavila učenkam in učencem Osnovne šole Hajdina, ki bodo v kratki predstavitvi tajnice-urednice dr. Ignacije Fridl Jarc spoznali tudi Slovensko matico.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Mestna občina Ljubljana.
Sreda, 25. 10., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predavanje dr. Milana Bufona o slovenski manjšini v Italiji in predstavitev njegovega novega knjižnega projekta
Dr. Milan Bufon je mednarodno priznan strokovnjak na področju politične geografije. Vse svoje raziskovalno obdobje se je posvečal etničnim vprašanjem, predvsem vprašanjem manjšin. Pri Slovenski matici je v sodelovanju z ZRS Koper leta 2020 izšla njegova knjiga Ethnos in topos, letos pa načrtuje izdajo drugega dela svoje raziskave. V okviru predavanja in pogovora bo podrobneje predstavil svoje raziskovalne analize in ugotovitve.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Mestna občina Ljubljana.
Četrtek, 26. 10., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predavanje prof. dr. Aleša Vodopivca ob 30-letnici smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja
Vlada Republike Slovenije je leto 2023 razglasila za Ravnikarjevo leto. Slovenska matica v sodelovanju z Ravnikarjevimi dediči načrtuje izdajo knjige njegovih skic in misli pod naslovom Vtisi. Že pred izidom knjige bo v Cankarjevem domu 27. 10. otvoritev razstave arhitektovih rokopisov, vstop v svečano spominjanje pa 26. 10. predavanje prof. dr. Aleša Vodopivca, profesorja na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Ravnikarjevega učenca.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Mestna občina Ljubljana.
Matičina predavanja
Torek, 10. 10., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Izr. prof. dr. Boštjan Batagelj, Kdaj se bomo lahko teleportirali?
Teleportacija je zamisel, ki se pogosto pojavlja v znanstveni fikciji in opisuje hipen prenos predmeta na velike razdalje brez fizičnega premagovanja vmesne razdalje. Kvantna teleportacija – prenos informacije osnovnih fizikalnih delcev z izkoriščanjem kvantne prepletenosti – je pred leti postala realnost, medtem ko je način, kako maso iz enega mesta v prostoru prenesti na drugega, še vedno v domeni znanstvene fikcije in ostaja pereč znanstveni izziv. V poljudnem predavanju se bomo najprej seznanili s ključnimi tehnološkimi značilnostmi teleportacije za zagotavljanje učinkovitosti in uporabnosti tehnologije. Izr. prof. dr. Boštjan Batagelj bo predavanje zaključil z izračunom, kdaj v prihodnosti sploh lahko pričakujemo, da bo teleportacija zaživela v realnosti.
Predavanje sodi v cikel prireditev, ki jih organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Matičina knjižna potovanja
Petek, 20. 10., ob 8. uri
Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30, Maribor
Pogovarjamo se o evtanaziji
Prof. dr. Matjaž Zwitter bo dijakinjam in dijakom škofijske klasične gimnazije iz Maribora predstavil vprašanja, dileme in probleme odločanja za evtanazijo ter se ob predstavitvi svoje knjige Pogovarjamo se o evtanaziji z njimi pogovarjal o pogledih mladih na vprašanja življenja in smrti.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 24. 10., ob 18. uri
Glasbena šola Tolmin, Prešernova 4a, Tolmin
Literarno-glasbeni večer ob predstavitvi portreta violinista Dejana Bravničarja Vdih lepote
Literarno-glasbeni večer bo posvečen uglednemu violinistu in profesorju glasbe Dejanu Bravničarju in predstavitvi knjige Veronike Brvar Vdih lepote. Dejan Bravničar, violinist. Potekal bo v torek, 24. oktobra 2023, ob 18. uri v Glasbeni šoli Tolmin. Knjigo bo predstavila avtorica Veronika Brvar v pogovoru s pomočnico tajnice-urednice Slovenske matice Zariko Snoj Verbovšek. Dogodek bodo z glasbo popestrili tudi učenci Glasbene šole Tolmin in gostja Tara Bregant, učenka Glasbenega ateljeja Tartini Ljubljana.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina čezmejna gostovanja
Sobota, 7. 10., ob 18. uri
Cultural Creative Corner – Kulturno kreativni kotiček, Rue d’Argile 36, Kraainem, Belgija
Literarni večer s slovensko pisateljico Natašo Konc Lorenzutti
Natašo Konc Lorenzutti bo v Belgiji predstavila svoja dela, problemsko ljubezenski roman Kava pri dišečem jasminu (Mladinska knjiga, 2013), ki bo v letošnjem letu v angleškem prevodu Kristine Helene Reardon izšel v zbirki Litterae Slovenicae, ki jo od leta 1963 izdaja Društvo slovenskih pisateljev, zgodovinski roman Beseda, ki je nimam (Založba Miš, 2021) ter najnovejši dokumentarni roman Senca brez človeka, ki je nedavno izšel pri Slovenski matici. Z avtorico se bo pogovarjala Jasmina Kanurić. Glasbeni gost bo Anton Lorenzutti.
Dogodek poteka v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Kulturno kreativnega kotička, ob podpori Veleposlaništva Republike Slovenije v Bruslju ter finančni podpori Javne agencije za knjigo RS in Evropske unije.
Sreda, 11. 10., ob 18. uri
Feiglova knjižnica, Trgovski dom v Gorici, Korzo Verdi 52, Gorica, Italija
Predstavitev knjige Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes
Urednica zbornika Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes Nadia Roncelli in dolgoletni podpredsednik Slovenske matice prof. Janez Stergar bosta v goriški knjižnici predstavila analize, raziskave in ugotovitve o slovenskih medijih v Italiji.
Dogodek je del projekta prireditev, ki jih sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sreda, 18. 10., ob 18. uri
Dvorana DFF – Deutsches Filminstitut & Filmmuseum, Schaumainkai 41, Frankfurt ob Majni, Nemčija
Nemška premiera dokumentarnega filma Zajeti v izviru – slovenski otroci Lebensborna
V okviru frankfurtskega knjižnega sejma bo premierno prikazan dokumentarni film Zajeti v izviru – slovenski otroci Lebensborna, ki je nastal v režiji Maje Weiss ter po scenariju Nataše Konc Lorenzutti in Maje Weiss. Projekciji filma bo sledil pogovor z avtoricama Majo Weiss in Natašo Konc Lorenzutti, ki ga bo vodila Nataša Kramberger. Nataša Konc Lorenzutti bo predstavila tudi roman Senca brez človeka, ki ga je napisala, potem ko je ob snemanju filma odkrivala širše razsežnosti programa Lebensborn in nova pričevanja, za katera v filmu ni bilo več prostora.
Dogodek poteka v okviru programa Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma.
Matica na sejmih
Sreda–nedelja, 18. 10.–22. 10.
Sejmišče Frankfurt ob Majni, Nemčija
Frankfurtski knjižni sejem 2023
Slovenska matica bo s svojimi najnovejšimi knjižnimi izdajami prisotna na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu, ob katerem smo pripravili tudi katalog vzorčnih prevodov izbranih del Slovenske matice. Tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc se bo udeležila tudi otvoritvene slovesnosti Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma 2023, ki bo v torek, 17. oktobra, ob 17. uri. Slavnostna govornica na otvoritvi bo nekdanja tajnica-urednica Slovenske matice in avtorica Matičine pesniške zbirke Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo Miljana Cunta.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so brezplačni.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate na Youtube kanalu: https://www.youtube.com/channel/UCAO9E9KXzmnUFJcOBcC-ZDw
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.