SEPTEMBRSKI UVODNIK
Slovenska matica v novem času medsebojnega sožitja
Pred nami je september, mesec, ki so ga naši predniki poznali pod imenom kimavec. V rokopisu v Loki na Kranjskem iz leta 1466 je poimenovan tudi kot poberuh. Obe ljudski poimenovanji nakazujeta, da je to pravi čas, ko pobiramo sadove svojega dela. Tudi izraz kimavec se je namreč uveljavil prek asociacije na zrele sadeže, ki upogibajo veje na drevju, da se priklanjajo in kimajo v vetru ter vabijo k bratvi. In tako smo že pri branju, saj njegova glasovna bližina z bratvijo nikakor ni naključna. Izraz branje je namreč prav tako povezan s stikom slovenskega človeka z zemljo. Kakor nabiramo in prebiramo sadove zemlje za blagor telesa, tako v procesu branja knjig nabiramo in prebiramo sadove znanja, dozorele v naponu človeškega mišljenja in čustvovanja, za blagor duha. September je torej pravšnji trenutek, da se znova vrnemo h knjižni beri, ki smo jo v poletnih mesecih v Matičinem uredništvu skrbno pripravljali.
V tem času sta izšli dve knjigi, prva je četrta pesniška zbirka vitezinje poezije Miljane Cunta Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo v Matičini zdaj že uveljavljeni zbirki poezije Mozaiki, druga pa delo francosko-madžarske pisateljice Christine Arnothy Imam petnajst let in nočem umreti v prevodu Marjana Poljanca. Čeprav sta deli žanrsko in tematsko povsem različni, pa ju druži zaziranje v preteklost, poudarjanje spomina na dogodke, trenutke in ljudi, ki so zaznamovali in oblikovali sedanjost obeh umetnic. Spomin dobiva veljavo kot opomin za prihodnost, za izbiro življenjskih poti po meri duše in ozaveščanja stranpoti človeštva, literarna govorica pa znova vznika kot svetel govor o naši človečnosti in nagovor k – danes pogosto zasmehovanim – človeški toplini, dobremu, resnici, ljubezni in lepoti. Ponosni smo, da Slovenska matica z izdajo obeh knjig ohranja svojo vlogo in nalogo varuhinje spomina, ki ji je bila zaupana pred skoraj sto šestdesetimi leti, in piše svojo zgodbo prihodnosti kot nosilka opomina za ohranitev humanosti, spodbujanje srčnosti in etične zaveze v nas ter klica k spoštljivemu sožitju z naravo, ki nas vse hrani.
Eden najpomembnejših spominskih dogodkov v septembru je tako 250-letnica smrti čebelarja Antona Janše, ki jo bomo počastili s posebnim posvetom v soorganizaciji s Čebelarsko zvezo Slovenije in Čebelarskim muzejem Radovljica. Ta spominski dan bo enega od častitljivih vrhuncev doživel že pred začetkom posveta, saj bomo z globokim poklonom in podelitvijo častnega članstva izrekli zahvalo prejšnjemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju za njegovo podporo Slovenski matici, tudi pri sprejetju posebnega zakona o njenem statusu.
Z žalostjo, nemočnim sočutjem in zaskrbljenostjo smo v avgustu sodoživljali uničujoče poplavljeno Slovenijo, ko je naša domovina iz Cankarjevih »nebes pod Triglavom« za mnoge postala pekel, v katerem so v nekaj urah, celo minutah izgubili svoje imetje, domove, tudi svoje spomine. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi ti naši sodržavljani izgubili tudi svoje upanje, zato bo Slovenska matica s posebnimi akcijami zbirala denar za prizadete v poplavah in po svojih močeh pomagala znova vzpostavljati knjižnice na poplavljenih območjih.
Vabljeni ste, da se nam pridružite na naši skupni poti v znamenju novega pristnega medsebojnega sožitja v razumevanju, prijateljstvu in človečnosti.
Dr. Ignacija Fridl Jarc
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIGE
Pravkar izšlo:
Zbirka Prevodi iz svetovne književnosti
Christine Arnothy: Imam petnajst let in nočem umreti
Prevedel: Marjan Poljanec
Spremno besedo napisala: Ignacija Fridl Jarc
Petnajstletna Christine, pozneje uspešna in večkrat prevedena pisateljica (1932–2015), je svoje prvo delo Imam petnajst let in nočem umreti pisala skrita v kleti meščanske hiše v Budimpešti ob soju goreče, z mastjo prepojene vrvice. V njem skozi dekliške oči opisuje mučno vsakdanje življenje pozimi 1944–45, ko je od Nemcev zasedeno Budimpešto oblegala sovjetska vojska in jo po dveh mesecih nazadnje zavzela. Leta 1948 je družina v strahu pred ruskimi represalijami zbežala v Avstrijo, s čimer se zaključuje avtoričin prvenec. Knjiga, ki jo tematsko lahko primerjamo z Dnevnikom Ane Frank, je leta 1954 prejela nagrado »grand prix vérité« in istega leta izšla v Franciji. Pozneje je bila prevedena v 23 jezikov in v več državah postala šolsko branje.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Mozaiki
Miljana Cunta: Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo
Spremno besedo napisala: Veronika Šoster
Miljana Cunta nas je začarala že s svojim prefinjenim prvencem Za pol neba, nadaljevala z bolj konceptualno zbirko pesmi v prozi Pesmi dneva in se v tretji knjigi Svetloba od zunaj vrnila k poetiki prvenca, ki se je subtilno približala duhovnemu, povzdignjenemu, skoraj eteričnemu. S svojo četrto pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo se pesnica sicer še vedno sprehaja po isti pokrajini, a njen pogled je usmerjen ne več toliko navzgor kot med prste, kjer skozi svetlobo polzi neviden zlati prah. Glavna elementa zbirke sta prostor in čas, ki se upogibata, stikata, premikata, porajata brez kraja. A četudi bi želeli v pest ujeti svoj čas, da bi lahko vstopili in se vrnili, je to nemogoča naloga, ki se udejanja le skozi poezijo samo, skozi tisto materijo, ki zna ustaviti čas na papirju, kjer se platnice odpirajo neslišno kot dobro naoljena vrata. Odsotnost strahu v mnogih pesmih zato ni nič presenetljivega – pesnica se premika po času in prostoru gibko in lahkotno, zaznava podobe in jih zapisuje v večnost, v medprostore, kjer predmeti lebdijo v breztežnosti. Ne pretiravam, če poezijo v zbirki označim za nadčasovno ali celo nečasovno – ko se predamo verzom, tudi sami obstanemo med zrcaloma, začutimo ščemenje delčkov prahu na zlati svetlobi in si pustimo vrnitev, naj je kakršnakoli že.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Napovedujemo:
Zbirka Knezova knjižnica
Nataša Konc Lorenzutti: Senca brez človeka: film v prozi
Avgusta 1942 so nacisti v dveh akcijah v Celju ukradli 645 slovenskih otrok, ki so jih odpeljali na ozemlje Tretjega rajha, njihove matere pa so večinoma umrle v taborišču Auschwitz-Birkenau. Približno trideset malčkov, večinoma še dojenčkov, je prestalo »rasne selekcije«, zato so bili iz otroških taborišč urada za utrjevanje nemštva premeščeni v dom Sončna poljana v Kohren-Sahlisu blizu Leipziga, ki ga je upravljala mreža tajne Himmlerjeve organizacije Lebensborn. Tam so jih lahko prevzeli bodoči nemški rejniki, ki so bili vsaj na videz zvesti režimu, niso pa vedeli, da jemljejo ukradene otroke.
Dokumentarni roman o otrocih vojne, ki so postali žrtve miru, temelji na pretresljivih pričevanjih še živečih otrok Lebensborna in njihovih potomcev ter avtoričinih srečanjih in pogovorih z njimi. Prepletajo se z njeno zgodbo o iskanju sledi za izginulimi otroki, vpeto v čas, ko na robu Evrope divja vojna in se zopet trguje s človeškimi usodami. Ob soočenju z romaneskno, hkrati pa stvarno zgodovinsko dokumentiranimi spomini realnih oseb, ki se v tem »filmu v prozi« levijo v bolj ali manj tragične literarne junake, lahko tako kot avtorica romana tudi rahločutni bralec oblikuje svoj odnos do družine, identitete, naroda in njegove preteklosti, torej do občečloveških pojmov, ki so temeljnega pomena za vsakogar izmed nas.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Razprave in eseji
Denis Poniž: Videnja in védenja
Leta 1989 je profesor za zgodovino drame na Akademiji za gledališče, film in televizijo Denis Poniž za zbirko Literarni leksikon prispeval zvezek, v katerem strokovno proučuje in predstavlja esej kot literarni žanr. V Videnjih in védenjih pa svojo strokovno vednost prenaša v esejistično formo. Zastavlja si vprašanja o svojih videnjih sveta in človeka, narave in živih bitij, literature in znanosti ter z izjemno razgledanostjo o pojavih bivanja, mišljenja in ustvarjanja, sočutjem do slehernega živega bitja, filozofsko osrediščenostjo na štiri Empedoklove snovne principe, predvsem pa s poudarjanjem etične razsežnosti človeka kot počela, s katero se človeštvo začenja in z odsotnostjo katere samo sebe izničuje, išče tudi odgovore nanje. S svojimi videnji in védenji razkrinkava sodobne družbene laži in manipulacije, od kapitalskih do medijskih, ter opozarja na pasti in nevarnosti nihilističnih ideoloških obrazcev. Poniževa drža vidca in vedeža nikoli ni avtoritarna, ampak esejistično obrnjena k drugemu in odprta za drugega, a nas vabi k premisleku s tako globino, širino in višino, da slutimo, kako postaja za nas vse zavezujoča, če v prihodnosti še želimo govoriti o slovenstvu, svetu in človeštvu.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Filozofska knjižnica
Mojster Eckhart: Latinske pridige (Opus sermonum)
Prevedel, spremno besedo in opombe napisal: Gorazd Kocijančič
Uredila: Ignacija Fridl Jarc
Sermones so univerzitetne pridige, ki jih je Eckhart večinoma spisal med časom svojega drugega poučevanja na pariški univerzi in jih izrekal pred svojimi dominikanskimi sobrati; pridiganje (prædicatio) je namreč tedaj sodilo med pomembne dolžnosti univerzitetnega predavatelja. Akademski kontekst se v latinskih pridigah pozna po mnogo večji vključenosti filozofskih razprav v komentiranje svetega spisja. Mojstrova eksegeza je izrazito spekulativna, opira se na tedanje jezikoslovje in alegorično metodo branja »duhovnega pomena« Pisma. Mnogo več kot v nemških pridigah je navedkov, ki pričujejo o veliki širini Eckhartove erudicije; tako med navedenimi avtorji najdemo Ambrozija, Anzelma, Aristotela, Avla Gelija, Avguština, Averoesa, Aviceno, Beda Častitljivega, Bernarda iz Clairvauxa, Boetija, Hrizostoma, Dionizija Areopagita, Mojzesa Majmonida, Platona, Plotina, Origena, Seneko, Tomaža Akvinskega in Knjigo o vzrokih (Liber de causis), povzetek Proklovih Prvin bogoslovja. Eckhart stalno prepleta in medsebojno osvetljuje Staro in Novo zavezo. Eksegeza je pri tem vedno osrediščena v njegovem temeljnem interesu: duhovnem življenju oziroma rojstvu Besede v duši. V latinskih pridigah se na samosvoj način izražajo temeljne Mojstrove teme, ki jih poznamo iz nemških besedil: Božanstvo kot absolutno Eno in obenem Trojica, učlovečenje Besede in človekovo sinovstvo v Kristusu, intimnost odnosa med Bogom in dušo, bistvo milosti, usmiljenja in nesebične ljubezni.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Slovenska filozofska misel
Andrej Ule: O naravi duha
Uredil: Marko Uršič
Knjiga Andreja Uleta O naravi duha je obsežen in temeljit premislek o filozofskih pojmovanjih duha v zgodovini in sedanjosti ter iskanje novega, filozofsko in znanstveno podprtega pojma duha, ki presega tako spiritualistično-metafizična kakor tudi naturalistična pojmovanja. Avtor razume pojem duha kot situacijsko določeno, implicitno »dano« celoto latenc, potenc, tendenc in aktualizacij. Pri tem se navezuje na Hartmannovo rekonstrukcijo Heglovega pojma »objektivnega duha« in na nekatera pojmovanja »otelešenega duha« pri Peirceu, Merleau-Pontyju, Brandomu, Batesonu, Descombesu, v sodobni kognitivni znanosti, biosemiotiki idr. V zadnjem poglavju razpravlja tudi o kozmični duhovni evoluciji človeštva ter obravnava nekatere fizikalno-kozmološke hipoteze o duhovni osnovi snovnega kozmosa.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Razprave in eseji
Irena Avsenik Nabergoj: Izvori podobe Judov v starejšem slovenskem slovstvenem izročilu
Zgodovinski spomin odnosov med Judi in Nejudi sega v antiko in se kaže kot stigmatizacija judovskega ljudstva. Judje skozi vso svojo zgodovino iščejo svojo identiteto v razmerah, ki jih določajo politični, ekonomski, religijski in ideološki dejavniki močnejših in vplivnejših narodov. Monografija obsega pet delov, ki so po namenu in obsegu različni. Prvi in drugi del predstavita različne vidike evropskega konteksta odnosov med Judi in Nejudi. Tretji in četrti prinašata pionirsko analizo judovske podobe v starejšem slovenskem slovstvenem izročilu, ki je nastajalo od srednjega veka dalje pod vplivom evropskih del različnih žanrov. Z vidika judovske podobe so med drugimi predstavljena dela Trubarja, Valvasorja in Svetokriškega; Dalmatinov, Škofjeloški, Kapelski in Drabosnjakov pasijon; Poljanski rokopis ter mnoštvo folklornih pasijonskih molitev. Avtorica izhaja iz ugotovitev o posebnostih hebrejskega (izraelskega, judovskega) ljudstva, kot se kažejo v Svetem pismu, v apokrifnih spisih, v patrističnih komentarjih, homilijah, videnjih in razodetjih. Peti del vsebuje primere judovske podobe v vplivnih basnih, novelah in drugih moralno-didaktičnih pripovedih starejšega evropskega slovstvenega izročila. Z obravnavo primerov judovske motivike v dobi razsvetljenstva pri izbranih avtorjih evropske romantike in pri Prešernu že nakazuje prehod iz obsežnega, večidel sakralnega starejšega slovstvenega izročila v širok razmah slovenske posvetne književnosti, ki bo tematika naslednje knjige.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.
MATIČINI DOGODKI
Matičina podelitev častnega članstva
Sreda, 13. 9., ob 10.30
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Podelitev častnega članstva bivšemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju
Bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v vseh letih svojega predsedniškega mandata podpiral Slovensko matico in se aktivno vključil v prizadevanja za sprejetje posebnega Zakona o Slovenski matici, s katerim ji je bila priznana njena zgodovinska vloga za krepitev slovenske zavesti, kulture in znanosti in je bil urejen njen finančni status. Bil je častni pokrovitelj nekaterih dogodkov Slovenske matice in/ali se jih je tudi aktivno udeležil. Slovensko matico je s svojim nagovorom počastil tudi ob njeni 150- in 155-letnici. V zahvalo za zasluge mu Slovenska matica podeljuje častno članstvo. Častno članstvo mu bo podelil predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič. Ob tej priložnosti bo bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor tudi nagovoril zbrano občinstvo.
Matičini posveti, simpoziji, konference
Sreda, 13. 9., od 11.00 do 14.30
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Posvet ob 250-letnici smrti čebelarja Antona Janše
13. septembra mineva natanko 250 let, odkar je na Dunaju umrl čebelar slovenskega rodu Anton Janša, ki ga je cesarica Marija Terezija imenovala za prvega učitelja čebelarstva. Ob tej priložnosti pripravljamo posvet Anton Janša v evropskem in slovenskem prostoru nekoč in danes. Na posvetu bodo predstavljeni Janševa čebelarska vloga in njegov čas, njegova umetniška žilica in njegova podoba v literaturi.
Častni pokrovitelj posveta je bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Posvet soorganizirajo Čebelarska zveza Slovenije, Čebelarski muzej Radovljica in Slovenska matica.
Ponedeljek–sreda, 25. 9.–27. 9.
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Mednarodna konferenca Kontemplativne tradicije in psihoterapija
Ob podpori John Templeton Foundation bo v okviru projekta Kontemplativne tradicije in psihoterapija, ki ga vodi Inštitut za monastične študije in kontemplativne znanosti, potekala tridnevna mednarodna konferenca na temo temeljnih konceptov duševnih resničnosti in njihovih premen. Kontemplativne tradicije izhajajo iz pradavnega spraševanja človeka o končnih vprašanjih, ki izhajajo iz »eksistencialnih danosti«, kot so trpljenje in smrt, svoboda in odgovornost, osamljenost, občutje nesmiselnosti itn. Od vselej so jih napajala stanja močnejšega uvida oz. aha-doživetja, razodetja in videnja, mistična in psihotična stanja vseh vrst. Skoznje so se človeku razpirali pogledi izven običajnih, vsakodnevnih in konsenzualnih okvirov življenja v same vire naše (samo)zavedujoče zavesti ter njene težnje k ciljem, usmeritvam in smislu. Raziskovanje mostov med več tisočletij kontemplativnih tradicij kot »psihoterapije« ante litteram in nekaj več kot stoletje psihoterapije kot avtonomne discipline v sodobnem medicinskem, psihološkem in socialno svetovalnem okviru je močno podhranjeno.
Glavni cilj raziskovalnega projekta in konference Kontemplativne tradicije in psihoterapija je raziskovanje prav teh življenjsko transformativnih uvidov, ki izhajajo iz različnih mističnih, psihotičnih in drugih razodevajočih stanj v kontemplativnih tradicijah.
Konferenco smo zasnovali v treh sklopih, ki bodo potekali tri dni. Prvi dan bo posvečen vprašanjem doživljanja sebe oz. sebstva, drugi dan nevsakdanjim in ekstremnim duševnim stanjem skozi fenomenološke in naratološke, psihopatološke in hermenevtično-zgodovinske perspektive, tretji dan pa razmisleku, kako se ugotovitve, ki izhajajo iz ukvarjanja s sebstvom in identiteto skozi različne prakse in tradicije ter spoznanja, ki jih prinašajo ekstremna stanja, lahko prevajajo v priporočila, napotke, svarila in usmeritve drugim ljudem ter v pomoč in podporo sodobni psihoterapiji.
Delovni jezik konference bo angleški, vse gradivo bo na voljo v slovenščini.
Konferenco soorganizirajo Inštitut za študije meništva in kontemplativne znanosti, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Slovenska matica.
Matičina dobrodelna akcija
Četrtek, 14. 9., od 9.00 do 17.00
Paviljon, Kongresni trg, Ljubljana
Dobrodelna akcija SM za prizadete v poplavah
Slovenska matica bo v podporo prizadetim v poplavah na Kongresnem trgu organizirala prodajo svojih knjig in celotni prihodek od prodaje namenila za sanacijo posledic avgustovske povodnji. Vljudno vabljeni, da z nakupom knjige podprete našo dobrodelno akcijo tudi vi.
Matičina novinarska konferenca
Četrtek, 21. 9., ob 11.00 uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev novih knjig Slovenske matice
Na dogodku bomo predstavili nove knjige Slovenske matice: Vdih lepote. Dejan Bravničar, violinist avtorice Veronike Brvar, pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo Miljane Cunta, prevod romana Imam petnajst let in nočem umreti Christine Arnothy v prevodu Marjana Poljanca in Senca brez človeka: film v prozi Nataše Konc Lorenzutti. O knjigah bodo spregovorili Veronika Brvar, Miljana Cunta, Marjan Poljanec, Nataša Konc Lorenzutti. Dogodek bosta povezovali dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica Slovenske matice, in Zarika Snoj Verbovšek, pomočnica tajnice-urednice Slovenske matice.
Matica pod zvezdami
Torek, 5. 9., ob 18. uri
Atrij/Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana
Literarno-glasbeni večer ob izidu pesniške zbirke Miljane Cunta Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo
Nedavno je v okviru Matičine zbirke Mozaiki izšlo pesniško delo vitezinje poezije Miljane Cunta Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo. Svojo zbirko bo avtorica predstavila v pogovoru z urednico dr. Ignacijo Fridl Jarc. Pogovoru bo sledil umetniški večer. Pesmi iz zbirke bosta interpretirala avtorica in igralec Pavle Ravnohrib. Glasbene točke iz Telemannove Fantasie in Morriconejevega opusa bo izvedla oboistka Tjaša Škvorc.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 7. 9., ob 17. uri
Atrij/Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana
Pogovor o knjigi Christine Arnothy Imam petnajst let in nočem umreti
Francoska pisateljica madžarskih korenin Christine Arnothy (1932–2015) je svoje prvo delo Imam petnajst let in nočem umreti pisala kot dekle v času okupacije Budimpešte med 2. svetovno vojno. O tem njenem uspešnem, nagrajenem in večkrat prevedenem romanu bosta ob prvem izidu v slovenščini razmišljala prevajalec Marjan Poljanec in avtorica spremne besede dr. Ignacija Fridl Jarc. Pogovor z njima bo vodila urednica knjige Zarika Snoj Verbovšek.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 21. 9., ob 18. uri
Atrij/Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana
Literarno-zgodovinski večer ob izidu romana Senca brez človeka Nataše Konc Lorenzutti
Nataša Konc Lorenzutti je konec leta 2019 začela raziskovati zgodbe v vojni ukradenih slovenskih otrok in odkrila, da so bili nekateri med tistimi, ki še niso dopolnili enega leta starosti, vključeni v Himmlerjev razvpiti program Lebensborn, kar je pomenilo popolno germanizacijo in odtujitev od družine in domovine. Na podlagi njenih stikov s še živečimi otroki Lebensborna in njihovih pričevanj je nastal roman Senca brez človeka, o katerem se bo urednica Zarika Snoj Verbovšek pogovarjala z avtorico Natašo Konc Lorenzutti in zgodovinarjem dr. Tončkom Kregarjem. Načrtujemo, da se bo prireditve udeležil tudi eden izmed pričevalcev, odlomke iz romana pa bo brala Lucija Lorenzutti.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina knjižna potovanja
Sreda, 6. 9., ob 17. uri
Grabeljškova dvorana, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Tržaška cesta 32, Vrhnika
Delavnica Ali bereš Cankarja? z avtorico knjige Vesno Mikolič
Prof. dr. Vesna Mikolič bo na pobudo in v soorganizaciji Univerze za tretje življenjsko obdobje Vrhnika širši javnosti predstavila pet korakov branja Cankarjevih besedil, kot jih je razvila v knjigi Ali bereš Cankarja?
Dogodek soorganizirajo Univerza za tretje življenjsko obdobje Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Slovenska matica. Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 26. 9., ob 19. uri
Mladinska knjiga – knjigarna Dom knjige, Pristaniška ulica 5, Koper
Pogovor o knjigi Ali bereš Cankarja?
Prof. dr. Marija Mitrović se bo z avtorico prof. dr. Vesno Mikolič pogovarjala o petih korakih branja Cankarjevih besedil, kot jih je razvila v knjigi Ali bereš Cankarja?
Dogodek soorganizirata Mladinska knjiga – knjigarna Dom knjige in Slovenska matica. Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 20. 9., ob 19. uri
Glaserjev salon z galerijo, Malečnik 32, Malečnik
Razstava akademskega slikarja Andreja Jemca in pogovor o knjigi Slike
Glaserjev salon bo na povabilo dr. Sebastjana Valentana gostil akademika prof. Andreja Jemca. Razstavljen bo cikel njegovih slik, o njegovi življenjski monografiji Slike pa se bo s slikarjem pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek soorganizirata Župnija Sv. Peter pri Mariboru – Malečnik in Slovenska matica. Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matica na sejmih
Torek–petek, 5. 9.–8. 9., od 15. do 21. ure
Bevkov trg, Nova Gorica
Knjižni sejem Mesto knjige
Vabljeni na knjižni sejem Mesto knjige v Novi Gorici, kjer bo s svojimi knjigami navzoča tudi Slovenska matica.