Človek lahko ima srečo ali pa je nima.
Jaz sem imel srečo, da je bila prof. dr. Tatjana Rejec Srebot moja profesorica angleščine in tudi moja razredničarka.
Še danes jo imam v spominu, ko je prvikrat prišla v razred v modri obleki z belimi pikami in s kratkimi belimi nogavičkami.
V vsej svoji akademski karieri sem hvalil njeno strogost in si mislil, da bi nam prav nič ne škodilo, če bi bila še bolj stroga. Kadar me kakšen študent ni maral, sem se spomnil na njen dril in rezultate. Mislil sem si: briga me, kaj si o meni mislijo sedaj, pomembno je, kaj si bodo mislili pozneje.
Moj kolega Miran Saje mi je pripovedoval, da so punce klečale na stopnicah pred vhodom na Šubičko in molile, da ne bi imele Srebotke.
Pope je napisal:
The learn’d is happy nature to explore,
The fool is happy that he knows no more.
Gauss deluje.
Gospe profesorici, naši razredničarki, hvala za tisti obisk pri uri prirodopisa, midva že veva, za kaj je šlo.
Z angleščino nisem imel nobenih težav. Vendar znanje angleščine ni bilo edina stvar, ki sem jo po njeni zaslugi pridobil.
Učenje Shakespearja na pamet mi je prav prišlo na raznih mednarodnih sestankih, kjer je bila angleščina lingua franca.
Ko sem angleške kolege, profesorje, vprašal, ali znajo kak verz iz Shakespearja na pamet, je sledila tišina. Nato sem odrecitiral sonet »Let me not to the marriage of true minds admit impediments« in nato še tisto polovico Hamletovega dialoga, ki nam je v šoli delala hude preglavice. Vendar je v njej bilo tudi skrito sporočilo. Nakazala nam je, kako je treba v življenju reagirati, ko je človek v dvomu:
Whether ’tis nobler in the mind to suffer
The slings and arrows of outrageous fortune,
Or to take arms against a sea of troubles,
And by opposing end them?
Franklin Rososevelt pravi: Ko prideš do konca vrvi, na kateri visiš, naredi vozel in se drži naprej.
Odgovor na zgornje vprašanje je bil življenjski nasvet, ki mi je ostal v podzavesti.
Vedela je, kako je treba ravnati s stvarmi.
Zelo sem ji bil hvaležen, predvsem pa sem bil počaščen, da je prišla na mojo razstavo. Takrat, pred dvanajstimi leti, sva zadnjič govorila.
Samo kar se iz sveta izvije, postane kdaj stvar, je napisal Heidegger.
prof. dr. Aleš Krainer