Pred kratkim je umrl član Slovenske matice prof. dr. Martin Žnideršič, ki je pomembno zaznamoval in sooblikoval slovensko povojno založništvo in bibliotekarsko stroko na Slovenskem.
Rojen je bil 21. januarja 1934 v Slovenski Bistrici, gimnazijska leta je preživljal v Mariboru in Novi Gorici, nato pa se je vpisal na ljubljansko Ekonomsko fakulteto, kjer je leta 1962 diplomiral. Dve desetletji pozneje je doktoriral na Ekonomski fakulteti v Zagrebu z disertacijo Poraba knjige in posebnosti založniškega marketinga, s prvo slovensko disertacijo na temo založništva.
Bil je vnet in predan predavatelj na Pedagoški akademiji v Ljubljani, nato na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, nazadnje pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po upokojitvi je leta 2000 prejel naziv zaslužnega profesorja.
Najprej je deloval kot novinar, nato kot urednik pri založbah Mladinska knjiga in Cankarjeva založba, vmes pa že intenzivno predaval, dokler se ni v celoti posvetil profesorskemu delu. Osem let (1991–1999) je bil predstojnik Oddelka za bibliotekarstvo, med letoma 1995 in 1999 pa tudi član upravnega odbora Univerze v Ljubljani.
Poklicno in zasebno je bil globoko predan slovenski knjigi. Bil je eden od soustanoviteljev Slovenskega knjižnega sejma. Kot predsednik Knjižničnega sveta Narodne in univerzitetne knjižnice (od leta 1995) in član gradbenega odbora si je prizadeval za gradnjo nove Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ustvaril je največjo zbirko knjižnih miniaturk v Srednji Evropi, ki jo je leta 2010 podaril Mestni knjižnici Ljubljana – Slovanski knjižnici in obsega več kot 3.500 del iz več kot 30-ih držav. Isti knjižnici je podaril tudi svojo knjižno zbirko Prešerniana, ki obsega 400 enot in jo je zbiral od mladostnih let dalje.
Za svoje strokovno delo in prizadevanja je prejel številna priznanja. Leta 1980 je prejel najvišje priznanje jugoslovanskega založništva listino knjige, kot prvi je za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva leta 1999 prejel Schwentnerjevo priznanje, leta 2014 pa še nagrado Norman Forgue za dosežke na področju miniaturnih knjig, ki so jo dobili le redki neameričani.
Napisal je več kot 200 strokovnih člankov in knjig s področja založništva in knjigotrštva, bil član številnih slovenskih in mednarodnih združenj in tako neutrudno širil ugled slovenski knjigi v svetu, kakor tudi knjigi v širši javnosti. S tem zapisom se mu Slovenska matica globoko klanja za vsa njegova izjemna, strokovna prizadevanja za ohranitev slovenske knjižne besede.
