12. julija smo se na mariborskem Pobrežju poslovili od Karmen Teržan Kopecky – velike Gospe, žene, matere in babice, znanstvenice in pedagoginje na področju germanistike ter prevodoslovja, vse do spopada z redko usodno boleznijo neumorne štajerske kulturne in družbene delavke, tudi članice Slovenske matice.
Na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomirala iz nemškega in angleškega jezika, leta 1988 magistrirala s temo »Trpnik kot skladenjski pojav v nemščini«, 1991 pa doktorirala z disertacijo »Prihodnjik kot skladenjska okrepitev v nemščini – diahroni in sinhroni vidiki«. Svoje raziskovanje zgodovine jezika, splošnega jezikoslovja, teorije tolmačenja in prevajanja, kognitivne teorije ter psiho- in nevrolingvistike je povezovala z aktivnim konferenčnim tolmačenjem in prevajanjem, v letih osamosvajanja Republike Slovenije ter njenega vključevanja v evroatlantske povezave tudi na najbolj pomembnih mednarodnih in meddržavnih diplomatskih srečanjih ali čezmejno povezovalnih kulturnih prireditvah.
Že kot mednarodno uveljavljena germanistka na mariborski Pedagoški fakulteti ter aktivna pobudnica razvoja humanističnih disciplin v Mariboru je bila prva avtorica elaborata za ustanovitev tamkajšnje Filozofske fakultete, leta 2008 pa je postala predstojnica novega Oddelka za prevodoslovje, na katerem so z uvedbo bolonjskih študijskih programov na obeh stopnjah študija angleščini in nemščini dodali še madžarščino. O uspešnosti in priljubljenosti profesorice Teržan Kopecky priča več deset seminarskih in diplomskih del njenih študentov ter njena gostovanja po evropskih in ameriških univerzah. Kot koordinatorica domačih in mednarodnih raziskovalnih projektov je utrdila sloves Univerze v Mariboru. V bibliografskem sistemu COBISS je trajno zabeleženih nad 500 objav njenih znanstvenih člankov, referatov, uredništev zbornikov, prevodov ter pomembnejših javnih nastopov.
Iniciativna znanstvenica je med drugim raziskovala razvoj govora pri majhnih otrocih in tudi papagajih, argumentirano je zagovarjala zgodnji pouk drugega jezika. Ob več akademskih funkcijah v Mariboru je bila članica Sveta za visoko šolstvo RS in se – tudi z zgodovinskimi izkušnjami »prave« Mariborčanke – ni bala, da bi slovensko materinščino ogrozila posamezna univerzitetna predavanja in učbeniki v tujih jezikih. Kot germanistka se ni omejevala le na jezikoslovje, ampak je npr. vodilno sodelovala pri literarnozgodovinskih obravnavah nemške mladinske književnosti ter avtorjev Stefana Zweiga, Franza Kafke in Christine Lavant, kakor tudi ustvarjalnosti (južno)štajerskih Nemcev. Prevedla je obsežna dela o kolonizaciji in migracijah v srednjem veku ter o manjšinskih pravicah Slovencev na avstrijskem Štajerskem.
Kdor se bo želel podrobneje poučiti o pokojničinem življenju in liku ali se zgolj spomniti obsega in pestrosti njenega opusa, si lahko izmed različnih medijskih objav izbere npr. dva daljša pogovora iz spletnega arhiva Radia Slovenija oziroma TV Maribor: https://365.rtvslo.si/podkast/obrazi-sosednje-ulice/174547978 ter https://365.rtvslo.si/arhiv/dober-vecer/174564538. Nekdanja jugoslovanska reprezentantka v športnem plesu je 30 let tolmačila za mariborsko občino, povezavo z graškim županom pa je izkoristila za uvedbo letnih štipendij njenim študentom ter za neformalno in nato institucionalizirano sodelovanje z graškim inštitutom za prevodoslovje in z njegovim ustanoviteljem, koroškim slovenskim jezikoslovcem prof. dr. Erichom Prunčem (1941–2018).
Leta 2018 je bila – menda kot prva Slovenka – odlikovana s častnim križem Republike Avstrije za znanost in umetnost, in sicer za čezmejno povezovanje na univerzitetni ravni in kulturno delo na obeh straneh Štajerske. Kot doslej najbolj aktivna in uspešna predsednica Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva v Mariboru je (deloma po koroškem vzgledu) leta 2015 pobudila in prvič priredila bienalni slovensko-avstrijski festival Kult-Štajerska, teden pestrega kulturnega dogajanja ob meji med slovensko in avstrijsko Štajersko.
Prof. dr. Karmen Teržan Kopecky je prejela še zlati znak Univerze v Mariboru (2002), pečat mesta Maribor (2009) ter priznanje Filozofske fakultete UM za življenjsko delo (2018). Zaslužna je bila kot ustanovna članica Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije; vodila je sekcijo sodnih tolmačev in bila predsednica Društva prevajalcev Maribora. Bila je odbornica Društva za uporabno jezikoslovje Slovenije.
V Mariboru je bila v vodstvu Društva za razvoj humanistike ter Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad. Njena skrb za varstvo mestnega okolja ter za popestritev kulturnega življenja v Mestni četrti Center jo je prepričala, da je tam delovala kot četrtna svetnica. Na državnozborskih volitvah leta 2022 in na lokalnih volitvah leta 2024 je bila kandidatka Nove Slovenije – krščanskih demokratov, kjer je bila mdr. aktivna članica Ženske zveze in Zelene zveze NSi. Leta 2023 je prejela bronasti znak NSi.
Čeprav so ugledno in vseprisotno Mariborčanko s Slovensko matico in še posebej z nekaterimi člani njenega vodstva že prej povezovali skupni cilji in dejavnosti, je članica SM postala 1. 12. 2019. Konec februarja 2020 pa je v amfiteatru mariborske Filozofske fakultete gostila (tudi ob pomoči svojega moža, mag. Iva Kopeckega, glasbenega ustvarjalca in pedagoga) najbolj odmevno predstavitev posthumne knjige pesmi Tihožitja in Besi Ericha Prunča. Dvodelno pesniško zbirko je Slovenska matica izdala v sodelovanju s celovško Mohorjevo družbo, mariborska predstavitev pa se je uvrstila v leto 2020 kot leto avstrijsko-slovenskega dialoga.
Profesorica Teržan Kopecky je bila najbolj kvalificirana, da je iz nemščine prevedla besedila za zbornik Koroški plebiscit – 100 let kasneje; Slovenska matica in Inštitut za narodnostna vprašanja sta ga izdala leta 2021. Tudi za ta kamenček v mozaiku s predanim delom izpolnjenega življenja veljata naša zahvala in trajen spomin.
Janez Stergar