K BRATU, MAMI, OČETU »ONKRAJ« JE ODŠLA ŠE ALENKA GLAZER
Le dobra dva tedna pred svojim 94. rojstnim dnevom je v domu ostarelih v
Topolščici umrla pesnica, profesorica, urednica Alenka Glazer. Tako
imenovana »sredstva javnega obveščanja« so poročala o njeni smrti,
vendar upamo, da se bo kdo še natančneje razpisal o njenem posebnem
človeškem liku, poeziji, uredniškem, predavateljskem, znanstvenem
delu na gimnazijah in pedagoški akademiji v Mariboru. Tudi sam sem bil
v šestdesetih letih njen študent in proti koncu lanskega leta sem se
zadnjič rokoval in klepetal z njo v sobici doma za ostarele v
Topolščici. Zakaj prav tam? »Pa samo tu so mi lahko v kratkem času
omogočili bivanje v enoposteljni sobi,« je dejala. Skrbno in prav lepo
je bila urejena, ko me je sprejela, sedeča za mizo, obloženo z mnogimi
knjigami. Uganite, katerimi?! S knjigami očeta Janka Glazerja, doslej
največjega »mariborskega« pesnika in bibliotekarja in raziskovalca
slovenske in zlasti štajerske kulturne in literarne zgodovine … Je
pisala opombe … Lahko bi rekel, da je bila nekako obsedena od občutka
dolžnosti, da očetovo delo uredi, razloži, posreduje čim več iz
spominov svojega poznavanja in razumevanja … Bila je tako natančna,
da so se uredniki velikokrat prijemali za glavo … Kot profesorica je
izgorevala in dobro se spomnim, da nam je na dolgo predavala o
zamolčevanem Stanku Majcnu, ki je takrat še živel pod Kalvarijo …
Sama je napisala več prej redkobesednih kot gostobesednih pesmi in jih
izdajala v zbirkah Ujma, Branika, Jerebica, Kolobar … in Midva s
haikuji. Nedvomno še čakajo urednika in strokovnjaka, da jih
»obdela«. Kako natančno je pomnila očetovo sodelovanje v Maistrovem
prevratu, kalvarijo svoje družine med drugo vojno, izgubo brata, je
povedala v dveh nepretrganih urah po televiziji pred štirimi leti v
oddaji Spomini. Članica Matice je bila dolga desetletja, deset let (20.
12. 1978 – 10. 3. 1988) pa je bila tudi v upravnem odboru.
Draga gospa Alenka, zbogom!
Tone Partljič