Mesec november bo potekal predvsem v znamenju 35. Slovenskega knjižnega sejma, ki bo od 26. 11. do 1. 12. 2019 potekal v Cankarjevem domu in na katerem načrtujemo kar 10 dogodkov. Prav tako bodo pred knjižnim sejmom v mesecu novembru izšle še naslednje knjižne izdaje: zbornik prispevkov z lanskoletnega simpozija na Slovenski matici Slovenski prelom 1918 (urednik Aleš Gabrič), ponatis izdaje Valentina Vodnika, Izbrani spisi iz leta 1890, prevod romana Nevidni srbskega pisatelja Aleksandra Gatalice (prevajalka Mateja Komel Snoj), ki ga izdajamo s podporo fundacije Traduki, prevod drame Antigona Jeana Anouilha z obsežno spremno besedo Janeza Pipana (prevajalec Aleš Berger), ki ga je podprla Javna agencija za knjigo RS, in prenovljena izdaja Nietzschejevega filozofskega dela H genealogiji morale (prevod in opombe je pripravi Teo Bizjak). Vendar bo tudi pred tem potekal zanimiv prireditveni program.
Torek, 6. november 2019, od 9.30–18.45, in sreda, 7. november 2019, od 9.00–12.30
Zbornična dvorana Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana
Znanstveni simpozij 100 let univerze v Ljubljani
Ob 100-letnici univerzitetnega študija na Slovenskem na Univerzi v Ljubljani poteka dvodnevni interdisciplinarni znanstveni simpozij, na katerem bo svoje poglede na zgodovino univerzitetnega študija, avtonomijo univerze in politične vplive nanjo, na študente na univerzi in zunaj nje ter dediščino univerze predstavilo 17 sodelujočih. Simpozij sta pripravili Univerza v Ljubljani in Slovenska matica. Celotni program v priponki. OPOZARJAMO PA, DA JE SPREMENJENA LOKACIJA KONCERTA OB 18. URI, NA KATEREGA JE VSTOP PROST IN STE VSI TOPLO VABLJENI. Dogodek bo v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani in ne v dvorani Akademije za glasbo, kot je bilo prvotno najavljeno.
Ponedeljek, 11. november 2019, ob 18. uri
Knjižnica Oton Župančič, Kersnikova ulica 2, Ljubljana
Literarni večer z Branetom Senegačnikom
Lirična poezija nastaja tedaj, kadar zmanjka besed, ker je to, kar doživljamo, pregosto, preživo, pregloboko. Lirična poezija ni samo za branje, temveč tudi za poslušanje in predvsem za doživljanje: tega, česar se dotika, namreč ni mogoče izreči, ampak le doživljati. Mogoče se nikjer drugje ne počutimo tako neprestopno sami kot ob teh vprašanjih in nikjer ne čutimo globlje potrebe po pogovoru. Tak pogovor, v katerem gre do konca zares, je lirična poezija: njene besede so izrečene v tišino, iz katere so prišle. Tak pogovor o pesmi in s pesmijo na ustih bo potekal z gostom Branetom Senegačnikom, ki je pri Slovenski matici nedavno izdal novo pesniško zbirko Pogovori z nikomer. Z avtorjem se bo o njegovi poeziji pogovarjala urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Torek, 12. november 2019, ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Tiskovna konferenca – predstavitev monografije Franceta Pibernika o pesniku Severinu Šaliju Severin Šali: popotnik, zaljubljen v življenje, ponatisa romana Ivanke Hergold Nož in jabolko ter ponatisa zbornika O Danetu Zajcu, ki je v uredništvu Neže Zajc izšel ob 10-letnici pesnikove smrti
France Pibernik je bil Šalijev osebni prijatelj in sodelavec v nekdanji Mladinski knjigi v Ljubljani, k pisanju biografije o pesniku Severinu Šaliju pa sta ga spodbudila duša Kulturnega društva Severin Šali Franci Koncilija in dr. Janez Dular. Knjižni prikaz življenja in dela Severina Šalija, ki sta jo izdala Kulturno društvo Severin Šali in Slovenska matica, je prva monografija o pesniku, rojenem v Podliscu pri Dobrniču. Pred in med vojno je veljal za enega obetavnejših slovenskih pesnikov, vendar je njegov glas po letu 1945 postal vse manj slišen, zato se je posvečal prevajanju in v slovenščino prevedel literarna dela Andrića, Bulgakova, Cervantesa, Dostojevskega, Gida, Gogolja, Gorkega, Šolohova, Tolstoja, Turgenjeva in mnoga druga. H knjigi je obsežno bibliografijo prispeval Martin Grum. Več o Severinu Šaliju in njegovi knjižni predstavitvi bosta na tiskovni konferenci povedala avtor monografije Severin Šali: popotnik, zaljubljen v življenje prof. France Pibernik in njen urednik dr. Marijan Dović, ki je pripravil tudi izbor slikovnega gradiva.
Drugo delo, ki ga bomo predstavili na tiskovni konferenci, je roman Nož in jabolko Ivanke Hergold, ki ga ponatiskujemo skoraj štiri desetletja po izidu. Ivanka Hergold, pisateljica, esejistka in prevajalka, se je rodila v Gradišču pri Slovenj Gradcu 27. avgusta leta 1943. V Trst se je preselila leta 1972. Tu je poučevala na šolah s slovenskim učnim jezikom, nekaj let tudi na univerzi v Vidmu. Izdala je več zbirk novel in črtic (Pasja radost, 1971; Beli hrib, 1973; Dido, 1974; Vse imaš od mene, 1974; Pojoči oreh, 1983 in roman Nož in jabolko, 1980. Leta 2008 je izšla njena drama Paracels (upr. 1984) skupaj z zgodnjimi pesmimi (Paracels-Ponikalnice). Uredila in komentirala je prozo uglednih slovenskih avtorjev, med njimi Cirila Kosmača, Vladimirja Bartola, Marka Sosiča in drugih. Prevajala je italijansko književnost. Za slovensko televizijo je napisala dramo Suha leta (upr. 1976), za radio Trst A pa radijsko igro Za vrati (izv. 1986). Prevodi njenih del so izšli v italijanščini, angleščini, nemščini, francoščini, madžarščini, hrvaščini in makedonščini. Umrla je v Trstu leta 2013. Roman Nož in jabolko je eden tistih redkih literarnih biserov, ki nastanejo iz tako globoke in iskrene osebne ranjenosti avtorja, da boleče zarežejo tudi v živo telo bralčeve duše. V njem Ivanka Hergold v obliki fragmentarnih dnevniških zapiskov po urah natančno beleži en sam dan iz življenja Herte Jamnik, in vendar uspe izrisati celovit križev pot našega prebivanja v svetu. Njen roman, stkan iz človekovih sanj in hrepenenja, neizprosno spregovarja o naši dejanski ujetosti v vsakdanje družbene norme in vsakodnevne službene obveznosti. Napisan v enem samem dihu, strastno in erotično neizživeto obenem, s sleherno, izredno premišljeno stavljeno besedo hkrati živo pričuje o avtoričinem skrbnem, temeljitem piljenju literarne govorice. Prežet z liričnimi vložki doživljanja narave in otroško nostalgičnostjo je v neprestanem antagonizmu s tragično zaznamovanostjo romanesknega lika, ko v zrelih letih izkuša osamljenost, otožje, izgubljenost in bivanjsko praznino, ki ji ne more nikamor ubežati. Roman Nož in jabolko je Ivanka Hergold spisala filigransko natančno, z virtuoznim občutkom za jezik, v slogu najboljše tradicije romanesknega toka zavesti. V njem se avtorica spogleduje z literarnim modernizmom in vendar ga že v času nastanka romana tudi prekoračuje, saj je enako močno kot nekoč ukoreninjen v slehernem, tudi našem tu in zdaj. Ivanka Hergold je še ena od tistih pisateljic z geografskega roba slovenske zavesti, ki jih ne bi smeli pozabiti, če hočemo spisati kolikor toliko objektivno zgodovino povojne slovenske književnosti. O avtorici in romanu bo spregovoril pisatelj Marko Kravos.
Tretje delo, na katerega bi želeli opozoriti, pa je ponatis razprav o pesniku Danetu Zajcu, podnaslovljen Spomini, razumevanja, misli. V sozaložništvu sta ga ob 10-letnici pesnikove smrti leta 2015 izdala Slovenska matica in KUD Logos. Ta izjemna pričevanja in analize so bile nemudoma razprodana, zato smo se odločili, da letos, ko se spominjamo 90-letnice pesnikovega rojstva, knjigo ponovno natisnemo. Urednica zbornika dr. Neža Zajc je za to priložnost dopolnila bibliografijo o literarnem ustvarjanju Daneta Zajca. Druga, dopolnjena izdaja je bila prvič predstavljena na simpoziju 28. 10. 2019, ki so ga skupaj priredili SAZU, ZRC SAZU, Beletrina in Slovenska matica. Razprave v zborniku so prispevali: akademik Niko Grafenauer, ddr. Igor Grdina, akad. prof. dr. Janko Kos, izr. član SAZU prof. dr. Boris A. Novak, dr. Jurij Perovšek, prof. dr. Denis Poniž, prof. dr. Igor Saksida, doc. dr. Brane Senegačnik, prof. dr. Tomaž Toporišič, dr. Neža Zajc.
Torek, 12. november 2019, ob 17. uri
Filozofski fakultet u Rijeci, Sveučilišna avenija 4, Reka
Slovenska matica med Slovenci na Hrvaškem
Predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič in tajnica-urednica dr. Ignacija Fridl Jarc bosta ta dan na povabilo predsednice Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbare Riman obiskala Slovence na Reki. Lektoratu slovenskega jezika na reški filozofski fakulteti bosta izročila bogat knjižni dar. Sledilo bo predavanje dr. Mihe Preinfalka pod naslovom Josip Gorup pl. Slavinjski – »najbogatejši Slovenec« med Slavino, Trstom in Reko, ki bo potekalo v prostorih Filozofske fakultete na Reki v učilnici 301.
Poleg Slovenske matice sta soorganizatorja dogodka Oddelek za zgodovino Filozofska fakultete na Reki in Inštitut za narodnostna vprašanja – enota Reka. Projekt promocije slovenske znanosti v zamejstvu in tujini podpira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.
Torek, 12. november 2019, ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predavanje Naravoslovno-tehniškega odseka SM: prof. dr. Zvezdan Pirtošek, Ali novi mediji spreminjajo naše možgane
Profesor dr. sci. Zvezdan Pirtošek, dr. med., je zdravnik, specialist nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja Enote za raziskovanje ter dolgoletni predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. V tokratnem predavanju Naravoslovno-tehniškega odseka Slovenske matice, ki ga vodi prof. dr. Jernej Pavšič, se bo prof. dr. Pirtošek spraševal, ali novi mediji spreminjajo zgradbo in delovanje naših možganov in lahko torej govorimo o pojavu digitalne demence.
Sreda, 13. november 2019, ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev romanesknega prvenca Mitje Čandra Slepec
Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra, ki na kritičen, a humoren način izriše portret človeka, ki ga želja po moči zasvoji do te mere, da se prelevi v egoista in vase zagledanega povzpetnika. Čander tako utira pot polnokrvnemu političnemu romanu, ki je redkost v sodobni slovenski literaturi, preko protagonistove slabovidnosti pa pretanjeno tematizira tudi položaj ranljivih skupin v družbi. Izid knjige bo obeležil literarni v naši dvorani. Pogovor z avtorjem, tudi članom Slovenske matice, bo vodil literarni urednik in pisatelj Urban Vovk. Odlomke iz knjige pa bo brala igralka Irena Kovačević. .
Četrtek, 14. november 2019, od 9.30 do 13.30
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Znanstveni posvet Slovenci v 20. stoletju v znamenju devetic (1909–1989)
Na znanstvenem posvetu, ki ga organizira Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino, bodo predstavljene devetice minulega stoletja. Devet razpravljalcev, med njimi tudi člani Slovenske matice (ddr. Igor Grdina, dr. Andrej Rahten, dr. Jurij Perovšek, dr. Renato Podbersič, dr. Helena Jaklitsch, mag. Tomaž Ivešić, mag. Jurij Pavel Emeršič, dr. Jelka Piškurić in dr. Rosvita Pesek), se bo ozrlo v prelomne trenutke 20. stoletja, ki so zaznamovali slovenski prostor, vključno z letom 1989. Namen simpozija o Slovencih v znamenju devetic 20. stoletja je v posameznih časovnih izsekih prikazati tiste pojave, probleme, procese in dogodke, ki so v obravnavanih letih bodisi dosegali vrhunec bodisi zaton, ki so se začeli ali pa so tiho, skoraj neopazno zoreli, tako da se zdi sámo leto brez posebne zveze z njimi.
Torek, 19. november 2019, ob 19. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Večer v spomin dr. Andreju Capudru
Kulturno-umetniško društvo KDO? in Slovenska matica prirejata večer v spomin uglednemu članu in avtorju Slovenske matice dr. Andreju Capudru, ki se je lani poslovil od nas. S Slovensko matico je začel intenzivneje sodelovati leta 1977, ko je izšla tako njegova spremna beseda k Bergsonovemu Eseju o smehu, ki je za zmeraj zaznamoval njegovo intelektualno delo, kot tudi njegov roman Mali cvet, pripoved o ljubezenskih doživetjih in razvoju mladostnika. Poleg ljubljanskega okolja slika v njem še Dalmacijo in Provanso, kjer se je dr. Andrej Capuder tudi strokovno izpopolnjeval. Leta 1982 je pri Slovenski matici izdal prvi del slovenske romaneskne trilogije Rapsodija 20, postavljen v obdobje med obema svetovnima vojnama, v katerem prikazuje vzporedni zgodbi dveh bratov iz ugledne ljubljanske družine, ki vsak po svoje doživljata usodni čas. Z romanom Iskanje drugega (1991) je v prelomnem osamosvojitvenem letu s svojo literarno besedo simbolno segel v apokaliptično leto 1941, ko se poti obeh bratov razideta na dve nasprotujoči si strani, ujeti v kaos državljanske vojne in revolucije, združenih s protifašističnim odporom. Svojo trilogijo je zaključil leta 2007 z romanom Reka pozabe. Z njim je svojo slovensko zgodovinsko fresko popeljal čez most tisočletja, v čas, ki ga moramo in kakor ga zmoremo živeti danes. V liku Iza Neubauerja je naslikal posameznika, ki bi želel ostati zasebnik in bogoiskatelj, a ga družba sili v nenehni angažma. To je zgodba, ki jo je dr. Andrej Capuder doživljal osebno – kot minister za kulturo ter kot veleposlanik v Parizu (1993–1997) in Rimu (2005–2009). A kljub svojemu političnemu delovanju je ostal predvsem globok, vnet in iskren prebivalec literarnih prostorov sveta. Visoko na vrhu del, ki so izšla pri Slovenski matici, žari njegov avtobiografski duhovni potopis Povest o knjigah, za katerega je leta 2015 prejel Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko leta. V slogu največjih slovenskih esejistov je postaje na svoji življenjski poti prikazal skozi niz izbranih književnih in filozofskih del. Njegove misli, njegove strasti, njegove ljubezni, njegovi dialogi z največjimi evropskimi misleci in pisci so postali njegovo življenje samo.
Na koncu Povesti o knjigah je zapisal: »Knjiga … je borba proti smrti … Kako drugače poje večnost! Vesel sem, da so moji junaki prišli do tja, jaz sam jim te umetnosti nisem mogel dati. Hvaležen pa sem knjigam, ki so me naučile pravega branja … In tu se moja povest o knjigah konča. Hvala, bralec, ki si me pospremil. Od tu naprej bom moral sam. Hvala!«
Na večeru, posvečenem dr. Andreju Capudru, bodo nastopili Igor Senčar, dr. Miha Pintarič, dr. Igor Škamperle, Andrej Lokar, igralka Maja Gal Štromar ter glasbenika Matej Prevc in Gašper Kvartič.
Sreda, 20. november 2019, ob 17. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predavanje iz cikla Znamenite Slovenke: dr. Angela Piskernik (1886–1967)
V ciklu Znamenite Slovenke se bomo tokrat spominjali botaničarke, naravovarstvenice, vsestranske narodne delavke, borke za enakopravnost žensk ter protifašistke dr. Angele Piskernik. Kot samorastnica iz Lobnika nad Železno Kaplo je 1914 doktorirala na dunajski univerzi in 1916 dobila zaposlitev v Deželnem muzeju v Ljubljani. V plebiscitni kampanji na Koroškem je vodila Zvezo slovenskih ženskih društev, med vojnama pa v osrednji Sloveniji več ženskih združenj. Od 1926 je poučevala na gimnazijah v Ljubljani in Novem mestu ter pisala naravoslovne in jezikovne učbenike. Zaradi sodelovanja v OF je bila jeseni 1943 aretirana in poslana v koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Po osvoboditvi je prevzela ravnateljstvo Prirodoslovnega muzeja in postala najpomembnejša varuhinja narave, tudi v celotnem prostoru Alp. Pošta Slovenije bo novembra izdala njeno spominsko znamko. Razgibano življenje in delo velike Slovenke bosta predstavila zgodovinar Janez Stergar ter botaničarka dr. Nada Praprotnik.
Četrtek, 21. 11., in petek, 22. novembra 2019, od 9. ure
Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana
Simpozij Baron Žiga Zois: nova spoznanja ob dvestoletnici smrti
Ob dvestoletnici smrti barona Žige Zoisa (1747‒1819) ZRC SAZU (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Muzikološki inštitut in Zgodovinski inštitut Milka Kosa), Slovenska matica in Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vabijo na simpozij, posvečen novim spoznanjem o življenju ter prerodnih, pesniških, jezikoslovnih, naravoslovnih, gospodarskih, bibliofilskih, glasbenih in drugih podvigih osrednje osebnosti slovenskega razsvetljenstva.
Ponedeljek, 25. november 2019, ob 17. uri
Narodni dom Trst, Ulica Filzi 14
Pogovor o monografiji dr. Bogomile Kravos Slovensko gledališče v Trstu
Tržačanka dr. Bogomila Kravos je slavistka, teatrologinja, doktorica znanosti s področja literarnih ved in samostojna raziskovalka. Monografija Slovensko gledališče v Trstu. Od prvih nastopov do današnjih dni. 1848–2018, ki sta jo skupaj izdala Slovenska matica in Slovenski gledališki inštitut, je najbolj celovit pregled gledališke dejavnosti Slovencev v Trstu in okolici od začetkov v letu 1848 do danes. Avtorica je v njej zbrala in objavila pomembne vire in fotografsko gradivo, ki govorijo o začetkih narodnega in obenem gledališkega prebujenja Slovencev na Tržaškem. Gledališko zgodovino Trsta povzema kronološko, po pomembnejših obdobjih in zgodovinskih prelomnicah. Vsakemu razdelku je dodala tudi seznam vseh zabeleženih uprizoritev. Kljub izjemni količini podatkov je prikaz razvoja tržaškega gledališča, kot ga izpisuje Bogomila Kravos, predvsem živa in živeta gledališka stvarnost, saj avtorica navaja številne javne dokumente – pisma, kritike, časopisne izrezke, v katerih niso poudarjena zgolj zgodovinska dejstva, ampak tudi politični, kulturni, jezikovni in povsem medčloveški odnosi v tržaškem gledališkem okolju. Delo Slovensko gledališče v Trstu. Od prvih nastopov do današnjih dni. 1848–2018 je dragoceno tudi zato, ker v njem avtorica uspe odstreti odrske zavese po zaključku predstave in potem, ko so ugasnili žarometi javnosti. S celotnim priloženim strokovnim aparatom in natančnimi popisi bo njeno raziskovalno delo nedvomno postalo dragocen vir za prihodnje raziskovalne rodove.
Zato je predstavitev te monografije v matičnem prostoru, o katerem govori, za slovensko skupnost v Trstu prav poseben praznik. Predstavitev skupaj pripravljajo Narodna in študijska knjižnica Trst, Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm in Slovenska matica. Z avtorico se bo pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Slovenska matica na Slovenskem knjižnem sejmu (26. 11‒1. 12. 2019)
Sreda, 27. november 2019, 9.00‒10.00
Debatna kavarna, Cankarjev dom
Valentin Vodnik: Izbrani spisi
Sodeluje: dr. Miklavž Komelj
Sreda, 27. november 2019, 10.00‒11.00
Debatna kavarna, Cankarjev dom
Spregledani literarni biser Ivanke Hergold – o romanu Nož in jabolko
Sodelujeta: Marko Kravos in doc. dr. Igor Škamperle
Sreda, 27. november 2019, 15.00‒16.00
Oder Forum, Cankarjev dom
Antigona 20. stoletja ‒ pogovor o drami Jean Anouilh, Antigona
Sodelujejo: Aleš Berger, Janez Pipan, Matic Kocijančič
Četrtek, 28. november 2019, 12.00‒13.00
Oder Forum, Cankarjev dom
Lirično srečanje z Branetom Senegačnikom – ob njegovi pesniški zbirki Pogovori z nikomer
Sodelujeta: doc. dr. Brane Senegačnik in dr. Alen Širca
Četrtek, 28. november 2019, 17.00‒18.00
Debatna kavarna, Cankarjev dom
Ob slovenskem prevodu romana Claudia Magrisa Brazgotine (Non luogo a procedere)
Sodelujeta: Veronika Brecelj in Marko Sosič
Petek, 29. november 2019, 11.00‒12.00
Oder Forum, Cankarjev dom
Zgodovina gledališke dejavnosti v Trstu – pogovor o monografiji dr. Bogomile Kravos Slovensko gledališče v Trstu. Od prvih nastopov do današnjih dni. 1848–2018
Sodelujejo: dr. Bogomila Kravos, mag. Mojca Jan Zoran, dr. Aleš Gabrič
Petek, 29. november 2019, 15.00‒15.30
Oder Forum, Cankarjev dom
Srečanje s srbskim pisateljem Aleksandrom Gatalico – ob slovenskem prevodu njegovega romana Nevidni
Sodelujejo: dr. Bogomila Kravos, mag. Mojca Jan Zoran, dr. Aleš Gabrič
Sobota, 30. november 2019, 11.00‒12.00
Dvorana M3, M4, Cankarjev dom
Pogovarjamo se o evtanaziji
Sodelujejo: prof. dr. Matjaž Zwitter, dddr. Andrej Pleterski, prof. dr. Edvard Kovač, prof. Janez Stergar
Sobota, 30. november 2019, 11.00‒12.00
Oder Forum, Cankarjev dom
Slovenska Istra
Sodelujejo: prof. dr. Vesna Mikolič, prof. dr. Jernej Pavšič, akad. prof. dr. Matija Gogala, mag. Andrej Seliškar
Sobota, 30. november 2019, 17.30‒18.00
Oder Forum, Cankarjev dom
Pesniški opus koroškega-slovenskega jezikoslovca dr. Ericha Prunča
Sodelujejo: akad. prof. dr. Matjaž Kmecl, dvorni svetnik dr. Reginald Vospernik, prof. Janez Stergar
Vljudno vabljeni na naše prireditve.