Najprej želimo vsem veliko srčnega miru, zdravja in veselja v letu 2020.
Obenem vas obveščamo o naših novicah in novostih v tekočem mesecu. V januarju bosta izšli še preostali knjigi iz programa 2019, in sicer Slovenska Istra I, obsežni naravoslovni prikaz prostora med Kraškim Robom in Tržaškim zalivom, pri kateri je sodelovalo 50 vrhunskih strokovnjakov s področja žive in nežive narave. Delo obsega več kot 400 strani in vsebuje prek 600 fotografij in preglednic. To bo najcelovitejši prikaz Slovenske Istre, ki je načrtovan v dveh delih. Letos bo izšel prvi del, ki je posvečen neživi naravi, živalstvu in rastlinstvu Slovenske Istre, v drugem delu pa bodo prikazane zgodovina, umetnost, družbenogeografske teme in gospodarstvo te regije. Prav tako je tik pred izidom prevod Heideggrovega spisa O stvari mišljenja, ki ga je pripravil akademik prof. dr. Tine Hribar. Nadaljujemo pa tudi z našim prireditvenim programom.
Torek, 14. januar 2019 ob 18.30
Slovenska čitalnica pri Štajerski deželni knjižnici, Kalchberggasse 2, 8010 Gradec
Slovenska matica in Celovška Mohorjeva v Gradcu ter predstavitev sozaložniške izdaje Prunčevih Tihožitij in Besov
Predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič in njen podpredsednik Janez Stergar se bosta srečala s predstavniki Društva avstrijsko-slovenskega prijateljstva Gradec in jim predala knjižni dar. Na literarnem večeru, posvečenem dr. Erichu Prunču, bo avtorja in delo predstavil urednik zbirke Tihožitje in Besi dvorni svetnik dr. Reginald Vospernik. Večer bo obogatil pevski zbor Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu.
Dogodek sodi v sklop prireditev, ki jih za promocijo slovenske znanosti v tujini podpira Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Sreda, 15. januar 2020, ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Strokovno predavanje dr. Satoshija Murayame s področja ekonomske in socialne zgodovine Zaposlitev, delitev dela po spolu, družbena in okoljska omrežja japonske kmečke družine
Predavatelj dr. Satoshi Murayama je profesor socialne, ekonomske in okoljske zgodovine na univerzi Kagawa na Japonskem. Njegova raziskovalna področja so družinska zgodovina, zgodovinska demografija in okoljska zgodovina, s posebnim poudarkom na upravljanju družbenega in človeškega kapitala v novem veku v Nemčiji in na Japonskem. Primerjalno raziskuje različno zgodovinsko gradivo, predvsem popise prebivalstva z dolgoročne prespektive. Doktoriral je na univerzi Justus Liebig v Gießnu leta 1990. Kot gostujoči raziskovalec je sodeloval z uglednimi ustanovami, Max-Planck-Institut für Geschichte iz Göttingena in z Institut für Physische Geographie v Freiburgu. Kot gostujoči profesor je med letoma 2002 in 2003 predaval na Freie Universität v Berlinu. Leta 2013 je bil sodelavec Centra za okolje in družbo Rachel Carson v Münchnu, kjer je raziskoval regionalno različnost v pogojih kmetovanja ter načine obvladovanja tveganj v primeru naravnih nesreč. V letih 2016 do 2018 je bil sodelavec Research Institute for Humanity and Nature na Univerzi v Kyotu, kjer je predaval in vodil izvajanje projekta o razmerju med naravo in kmetijskimi dejavnostmi.
Predavatelj bo predstavil vsakdanje življenje japonskih kmečkih družin in njihov odnos oziroma vključenost v gospodarska in okoljska omrežja v njihovem naravnem habitatu. Voditelji šogunata Tokugawa (1603-1868) so vzpostavili sistem vaških občin. Ker je bila vas davčna enota, je bilo kmečko delo koordinirano z določeno vlogo posameznih kmetij. Vsak kmet je tako dejavno podpiral vaško avtonomijo. S tem sistemom je Japonska dosegla stabilno gospodarsko rast in razmeroma nizko družbeno neenakost v primerjavi z Evropo v zgodnjem novem veku. Kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo so bile temeljne dejavnosti gospodarskih in življenjskih skupnosti večine vasi. Nekatere vasi so se osredotočile na proizvodnjo riža zaradi davčnih obveznosti in prodajo na trgu, druge vasi so se usmerile v ribištvo in trgovino z ribjimi izdelki, gorske vasi so prisegale na proizvodnjo in trgovino z lesnimi izdelki. Šlo je za kompleksen sistem distribucije prevladujočih dejavnosti v razmerju do danosti naravnega okolja. V tem sistemu vaške ekonomije so po pomembnosti izstopale vasi za proizvodnjo riža, ki so bile izpostavljene poplavam zaradi nujne oskrbe z vodo in s tem povezanimi ukrepi za obvladovanje tveganj rednih povodnji.
Predavanje bo potekalo v angleščini, pospremljeno pa bo z uvodnim pozdravom, predstavitvijo avtorja, povzetkom predavanja ter debato v slovenskem jeziku.
Torek, 28. januar 2020, ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predavanje Naravoslovno-tehniškega odseka SM – dr. Stane Gomboc in mag. Slavko Polak, Jan Carnelutti – 100-letnica rojstva
V okviru tokratnega predavanja iz cikla Naravoslovno-tehniškega odseka Slovenske matice se bomo spomnili 100-letnice rojstva priznanega slovenskega in evropskega biologa, entomologa, natančneje lepidopterologa dr. Jana Carneluttija. Preučeval je favno metuljev Slovenije in takratne Jugoslavije.
Petek, 31. januar 2020, ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Pogovor med Markom Pogačnikom in Lenartom Škofom – Kristusova navzočnost v svetu
Pred dvajsetimi leti je Marko Pogačnik pri Založbi Obzorja izdal delo Moč Zemlje in Kristusova navzočnost. V času, ko zavedanje o ekološki krizi še ni bilo v ospredju, je njen avtor vedel, da bo človeštvo moralo narediti radikalen spiritualno-materialni preobrat, s katerim bo edino mogoče zaščititi in s tem ohraniti Zemljo. Izvirno sporočilo Pogačnikove knjige tako tesno povezuje ekologijo s teologijo: na podlagi svojih mistično-elementarnih izkušenj se Pogačnik obrača h Kristusovi navzočnosti v svetu in nam s svojimi branji Evangelijev ter mističnimi uvidi v elementarno Zemljino navzočnost ponuja »ključ do ponovne povezave s kozmičnimi razsežnostmi Božanstva in z elementarnimi svetovi Zemlje«. Zanj človek prebiva na tri medsebojno povezane načine: kot utelešeno bitje, kot večnostno bitje ter človek kot razodetje Božanstva. Svoje delo je nadalje razvijal v smeri premislekov o vlogi femininega načela (Ko se boginja vrne, 1993) ter številnih drugih delih. Če ljudje zares postajamo zrelejši za drugačen, v zavedanju povezanosti z našimi življenjskimi svetovi (od elementov prek kamnov in mineralov do rastlin in drugih živih bitij ter božanstev) utemeljen način sobivanja, potem je okoljska teologija tisto področje, v okviru katerega bi se lahko ta sprememba nakazala ali razodela najprej.
Že Teilhard de Chardin je kot teolog in paleontolog proces Kristogeneze razumel kot postopno prežemanje vsega z Jezusovo navzočostjo. Teilhard je razumel, da so duhovne energije neločljivo povezane z materialno podstatjo sveta ter kozmičnim Kristusom ter je tako že govoril o t. i. spiritualni materiji. Vodilni feministični teologinji Sally McFague in Elizabeth Johnson v svojih delih tematizirata feminine vidike Božjega kozmičnega telesa ter okoljske teologije. Sodobni ameriški teolog John Caputo pa v Vztrajanju Boga (The Insistence of God) Ješuo razume kot kozmičnega Jezusa, ki je v neposrednem stiku z živalmi in bitji Zemlje, in v katerega telesu »plešejo elementi svoj kozmični ples«. Po drugi strani se filozofinja Luce Irigaray v svojem zadnjem delu Z rastlinsko bitjo (Through Vegetal Being) sprašuje o možnostih etike sobivanja, utemeljene na novi kulturi spoštovanja življenja – rastlin, dreves, narave. Nihilizem sodobnega časa, ki nas je v dobi antropocena pripeljal do samega roba ekološke katastrofe ter zanikanja občutenja bližine življenja, je zanjo simptom temeljne pozabe elementarne biti. To postreligijsko dobo, ko bo človeštvo, da bi se lahko sploh ohranilo, moralo samo postati bolj božansko, je filozofinja poimenovala s sintagmo »Doba Duha / Doba Diha«. V Novi kulturi energije (Una nuova cultura dell’ energia) je prehod v to prihodnjo kulturo sobivanja z vsem, kar je, povezala z utelešenjem božje razsežnosti v človeku. Ta gesta je bila včasih usmerjena zgolj na onostranstvo, zdaj pa mora postati del našega na novo utelešenega duhovnega in materialnega bivanja. Predobliki te prihodnosti človeštva sta bila zanjo Jezus in Buda.
Dogodek je organiziran v sodelovanju z Inštitutom za filozofske študije ZRS Koper.