Pred nekaj dnevi, ko je znova zgodaj legla tema nad domačo pokrajino, je eden od mojih otrok zavzdihnil: »Kakšen turoben mesec je december! Če ne bi bilo Božiča, bi si ga morali izmisliti, da bi ga preživeli.« Bil je to pristen klic po luči, sporočilo o tem, kako pomembno je za človeka svetlo pričakovanje, ki ga v ta zimski čas prinašajo slutnja novega, rojstvo življenja, žar upanja. In kot da bi še narava začutila vseprisotnost mraka, je zaledenelo, zmrznjeno zemljo, zaradi katere je december med slovenskim ljudstvom dobil ime gruden, za hip odela v belino, da je nekaj svetlobe presvetlilo Cankarjeva in naša »nebesa pod Triglavom«.
Poleg pričakovanja pa je december tudi trenutek, da se ozremo na prehojeno pot skozi leto, ki se izteka, je čas za premislek o uspehih in zdrsih, vzponih in stranpoteh, sadovih naše poti v preteklih mesecih. Še zlasti to velja za Slovensko matico, ki z letom 2024 vstopa v slovesno praznovanje svoje 160-letnice obstoja, zato je spraševanje o njeni vlogi in pomenu danes ter načrtih za prihodnost več kot upravičeno. Naš decembrski program pričuje, da ji kljub duhovni povodnji, ki z internacionalizacijo in globalizacijo, sistematičnim raznarodovanjem in poniževanjem slovenščine na naših tleh na zgolj preživetveno raven, ne zmanjka sape za njeno delovanje. Morda pa jo prav naraščajoča protislovenska drža v naši družbi še toliko bolj drami v budnost in utrjuje njene poldrugo stoletje stare temelje, da bo v prihodnosti še trdnejši dom slovenstvu, naši kulturi, znanosti in jeziku, dom ne le znanim, ampak prav vsem Slovenkam in Slovencem.
Tik pred oddajo decembrskih Matičinih novic smo bili obdarjeni z radostnim sporočilom, da je Miljana Cunta za Matičino pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo dobitnica nagrade Prešernovega sklada. Prešernovo nagrado za življenjsko delo pa bo prejel tudi Henrik Neubauer, ki je za Slovensko matico pred tremi leti pripravil knjigo Svetovna zgodovina plesa. Iskreno čestitamo obema nagrajencema, obenem pa smo počaščeni, da je naš knjižni program doživel strokovno priznanje in poklon. Prav tako že na začetku decembra z zadoščenjem preštevamo, da smo se doslej srečali na več kot sto prireditvah in da bo v zadnjem mesecu leta izšlo vsaj še pol ducata knjig, ki bodo obogatile Matičino dragoceno založniško dejavnost. Na 39. knjižnem sejmu, ki ga je z vso skrbnostjo znova izpeljala sodelavka Mateja Rizvič, je bila naša stojnica dobro obiskana in prodajno uspešna. In ko so me pred kratkim opozorili, naj vendar ne nalagam na Matičina pleča toliko prireditvenih obveznosti, sem odgovorila: »Slovenska matica vendar mora biti in bo vedno dom Borisu Pahorju, Ivanu Tavčarju, Antonu Janši in mnogim Slovenkam in Slovencem, ki so bili ali so ponosni na svoj slovenski jezik, domovino, slovensko državo in znanje, predvsem pa so častilci človeškega dostojanstva in spoštovalci življenja slehernega bitja. To je kultura v izvornem latinskem pomenu besede, ki pomeni skrb za rast, gojenje lepega, upor zoper nasilno ničenje in izničevanje kogar koli in česar koli. Kultura je priklicevanje pravice do biti, zato med glagoloma biti in imeti zmeraj izbere prvega. Zavedanje o biti namreč časti življenje in glagol biti je tisti, ki nam omogoča prehajati vse čase, od preteklosti do prihodnosti, in nas nagovarja k občutenju večnosti.
V luči tega sporočila naj žarijo decembrski dnevi. Še posebej bomo veseli in ponosni, če bo kakšen trenutek tega meseca s svojim programom pomagala razsvetliti tudi Slovenska matica.
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Pravkar izšlo:
Zbirka Razsežnosti slovenstva
Milan Bufon: Tržaški Slovenci: zgodba nekoč največje slovenske urbane skupnosti
Monografija Tržaški Slovenci: zgodba nekoč največje slovenske urbane skupnosti je temeljno delo o podobi slovenskega Trsta od desetletij pred prvo svetovno vojno do današnjih dni. Z izvirno uporabo zgodovinskih virov in z neposrednim opazovanjem stvarnosti v njeni celoti in po posameznih mestnih in predmestnih okrajih je avtor izrisal njene številne strukturne poteze in spremembe v teku časa in pod vplivi zgodovinskega dogajanja.
Delo je inovativen prispevek ne samo v okviru slovenske družboslovne in humanistične znanstvene produkcije, ampak tudi na ravni mednarodnih študij o Trstu, med katerimi, kljub velikemu obsegu, še ni del, ki bi ponujala tako vsestransko in natančno sliko urbanega fizičnega prostora in njegovega družbenega tkiva (iz recenzije prof. dr. Alekseja Kalca).
Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice, Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Annales ZRS in Založništva tržaškega tiska.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Zbirka Slovenska filozofska misel
Andrej Ule: O naravi duha
Uredil: Marko Uršič
Knjiga Andreja Uleta O naravi duha je obsežen in temeljit premislek o filozofskih pojmovanjih duha v zgodovini in sedanjosti ter iskanje novega, filozofsko in znanstveno podprtega pojma duha, ki presega tako spiritualistično-metafizična kakor tudi naturalistična pojmovanja. Avtor razume pojem duha kot situacijsko določeno, implicitno »dano« celoto latenc, potenc, tendenc in aktualizacij. Pri tem se navezuje na Hartmannovo rekonstrukcijo Heglovega pojma »objektivnega duha« in na nekatera pojmovanja »otelešenega duha« pri Peirceu, Merleau-Pontyju, Brandomu, Batesonu, Descombesu, v sodobni kognitivni znanosti, biosemiotiki idr. V zadnjem poglavju razpravlja tudi o kozmični duhovni evoluciji človeštva ter obravnava nekatere fizikalno-kozmološke hipoteze o duhovni osnovi snovnega kozmosa.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Filozofska knjižnica
Mojster Eckhart: Latinske pridige (Opus sermonum)
Prevedel, spremno besedo in opombe napisal: Gorazd Kocijančič
Sermones so univerzitetne pridige, ki jih je Eckhart večinoma spisal med časom svojega drugega poučevanja na pariški univerzi in jih izrekal pred svojimi dominikanskimi sobrati; pridiganje (prædicatio) je namreč tedaj sodilo med pomembne dolžnosti univerzitetnega predavatelja. Akademski kontekst se v latinskih pridigah pozna po mnogo večji vključenosti filozofskih razprav v komentiranje svetega spisja. Mojstrova eksegeza je izrazito spekulativna, opira se na tedanje jezikoslovje in alegorično metodo branja »duhovnega pomena« Pisma. Mnogo več kot v nemških pridigah je navedkov, ki pričujejo o veliki širini Eckhartove erudicije; tako med navedenimi avtorji najdemo Ambrozija, Anzelma, Aristotela, Avla Gelija, Avguština, Averoesa, Aviceno, Beda Častitljivega, Bernarda iz Clairvauxa, Boetija, Hrizostoma, Dionizija Areopagita, Mojzesa Majmonida, Platona, Plotina, Origena, Seneko, Tomaža Akvinskega in Knjigo o vzrokih (Liber de causis), povzetek Proklovih Prvin bogoslovja. Eckhart stalno prepleta in medsebojno osvetljuje Staro in Novo zavezo. Eksegeza je pri tem vedno osrediščena v njegovem temeljnem interesu: duhovnem življenju oziroma rojstvu Besede v duši. V latinskih pridigah se na samosvoj način izražajo temeljne Mojstrove teme, ki jih poznamo iz nemških besedil: Božanstvo kot absolutno Eno in obenem Trojica, učlovečenje Besede in človekovo sinovstvo v Kristusu, intimnost odnosa med Bogom in dušo, bistvo milosti, usmiljenja in nesebične ljubezni.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Odstiranja
Jurij Slatkonja (1456–1522): od Kranjske do Dunaja
Uredili: Lilijana Žnidaršič Golec in Metoda Kokole
Knjiga na podlagi doslej neznanih ali manj znanih arhivskih in drugih primarnih virov predstavlja življenje, upodobitve in delo Jurija Slatkonje iz Ljubljane, cerkvenega dostojanstvenika in organizatorja dvorne glasbene kapele Maksimilijana I. Delo je razdeljeno v tri tematske sklope, prvi obravnava Slatkonjevo življenjsko in karierno pot, drugi prinaša v prvem delu analizo upodobitev oziroma portretov Slatkonje iz obdobja zgodnjega novega veka, v drugem delu pa analizo Slatkonjevega epitafa v dunajski stolnici, zadnji pa je posvečen Slatkonji kot glasbeniku. Vsi prispevki Jurija Slatkonjo in njegove aktivnosti umeščajo tako v nacionalni kot tudi širši evropski prostor.
Jurij Slatkonja je zagotovo ena najvidnejših osebnosti kranjskega (slovenskega) rodu, ki je kot cerkveni dostojanstvenik in glasbenik zaznamoval zadnja desetletja 15. in prva desetletja 16. stoletja v širšem vzhodnoalpskem prostoru. […] Pričujoča znanstvena monografija, ki je nastala pod budnim očesom dveh uveljavljenih raziskovalk, kritično pretresa nekatera do sedaj uveljavljena znanstvena dognanja s področja zgodovine, muzikologije in umetnostne zgodovine, ki se nanašajo na življenje in delo Jurija Slatkonje. S pritegnitvijo do sedaj nepoznanih virov in z (re)interpretacijo obstoječega gradiva postavlja nova izhodišča za nadaljnje raziskave ter pomembno prispeva k razumevanju prelomnega časa, ko so se pričeli postavljati novi temelji zgodnje novoveške družbe (iz recenzije izr. prof. dr. Janeza Mlinarja).
Knjiga bo izšla v sozaložništvu Slovenske matice, Založbe ZRC SAZU in Muzikološkega inštituta ZRC SAZU.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in ZRC SAZU.
Zbirka Zabavna knjižnica
Feri Lainšček: Življenje nima naslova
Ilustriral: Jure Engelsberger
S kratkim romanom Ferija Lainščka Življenje nima naslova Slovenska matica po stopetih letih oživlja svojo zbirko Zabavna knjižnica, v kateri so do leta 1918 izhajala krajša leposlovna besedila večinoma slovenskih, včasih tudi drugih slovanskih narodov.
Z oživitvijo zbirke pred začetkom leta, s katerim vstopamo v praznovanje častitljive 160-letnice Slovenske matice kot najstarejše posvetne slovenske kulturne in znanstvene ustanove, pa Zabavni knjižnici nismo nadeli le nove zunanje podobe, temveč smo jo tudi vsebinsko namenili le za izvirna nova slovenska literarna dela za otroke in mladino. Čeprav naslov Zabavna knjižnica in logotip z odprto, smejočo se knjigo, ki ga je oblikoval ilustrator Jure Engelsberger, morda na prvi pogled vabita k branju lahkotnejšega komičnega žanra, pa je to v resnici zbirka kvalitetne literature za mlade, kot je tudi prvotno ime označevalo leposlovje nasproti znanstvenim in strokovnim besedilom. Oživljena zbirka tako odstira stisko, občutenje in doživljanje otrok in mladostnikov, njihov miselni svet in njihovo družbeno okolje.
V veselje nam je, da zbirko uvaja nov kratki roman Ferija Lainščka, pisatelja, ki je s svojimi Mislicami, nagrajenimi s priznanjem večernica leta 2001 za najboljše slovensko leposlovno mladinsko delo, pa tudi z deli Velecirkus Argo (1996), Ajša Najša (1989), Hit poletja (2008) in pravljičnimi utrniki o Mišku in Belamiški, že doslej pomembno sooblikoval literarno obzorje mladih generacij zadnjih dveh desetletij. Življenje nima naslova je kratek roman o dečku Denzi, ki živi ob psihično bolni materi, zato doživlja vrsto pretresov, vključno z mamino krajo, odhodom k starim staršem, soočenjem s pijanim dedkom in mnogimi zapleti, ki jih, skrite pred našimi očmi, še vedno preveč pogosto izkušajo mnogi otroci med nami. Lainščkov roman odlikujejo pretanjeno prisluškovanje srcu mladih ljudi, očarljiva dinamičnost dogajanja in danes vse preveč redka pripovedovalska iskrenost.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Slovenski mediji v Avstriji nekoč in danes
Prispevki s posveta na Slovenski matici 24. oktobra 2022
Uredil: Danijel Grafenauer
Posveta o slovenskih mediji v Avstriji nekoč in danes je bil drugi posvet Slovenske matice o slovenskih medijih v Sloveniji sosednjih državah. Na prvem dogodku v tem ciklu so sodelujoči predstavili položaj slovenskih medijev v zahodni sosedi Italiji, na drugem smo pogledovali proti severu, proti Avstriji, s čimer smo nadaljevali sodelovanje s slovenskimi kulturnimi ustvarjalci izven naših državnih meja, ki sodijo v enoten kulturni prostor, opredeljen z našim slovenskim jezikom.
Zbornik Slovenski mediji v Avstriji nekoč in danes vsebinsko sledi posvetu in je razdeljen na tri vsebinske sklope: Slovenske založbe in radio-televizija v Avstriji, Slovenski tiskani mediji in revije v Avstriji ter Refleksije in perspektive. Namen zbornika je predstaviti slovenski javnosti manj poznano, a bogato knjižno in publicistično dejavnost Slovencev v Avstriji, ponuditi celovit in informativno bogat vpogled v delovanje medijskih institucij, ki objavljajo v slovenskem jeziku, ter spodbuditi konstruktivno refleksijo, ki bo nanizala možne perspektive nadaljnjega kvalitetnega razvoja na področju medijev slovenske narodne skupnosti v sosednji državi. Zbornik bralcem ponuja vse našteto, še več, podaja obširno informacijo o zgodovini, vsebini, finančnih pogojih, menjavi generacij, tehnološkem razvoju in težavah delovanja slovenskih medijev v Avstriji.
Knjiga bo izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Inštituta za narodnostna vprašanja.
Knjiga bo izšla s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tit Livij: Od ustanovitve mesta II. 6.–10. knjiga
Prevedel in spremno besedo napisal: Aleš Maver
Uredil: David Movrin
Drugih pet knjig Livijeve zgodovine popisuje čas od katastrofalnega vdora Galcev in zavzetja Rima v začetku četrtega stoletja pr. Kr. dalje, torej boje za prevlado na Apeninskem polotoku, vojne z Ekvi, Volski, Etruščani in Samniti, vse do leta 292. Delež vojaških vsebin v njej narašča in se po sorazmerno skromni slabi polovici v šesti in dobri polovici v sedmi knjigi v osmi knjigi dvigne kar na tri četrtine vsega besedila.
Kljub močnemu poudarjanju vojaške komponente pri tej zgodovini pa Livij vzporedno slika fresko z razvojem ustanov pri rimski republiki, ki je povezan z vedno novimi valovi »spopada stanov«, bojev med patriciji in plebejci. Občasno, zlasti ob prizadevanjih ljudskih tribunov za plebejski konzulat in ob opisovanju trpljenja dolžnikov, ki pristanejo v okovih, pridejo na dan plebejcem bolj naklonjeni toni; v glavnem pa prevladujejo stari, aristokraciji bližji pogledi. S temnimi barvami naslika nekdanjega rešitelja Kapitola Marka Manlija, ki naj bi se skušal polastiti kraljevske oblasti in v katerem sodobni raziskovalci razbirajo Livijeve namige na Cezarjevega in Ciceronovega sodobnika Katilino, in kurulskega edila (pre)nizkega rodu Gneja Flavija. Prvak rimskih zgodovinarjev je tako skušal postaviti pomnik nekdanji slavi, hkrati pa je upal, da se bodo bralci iz njegovih podob tudi česa naučili.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Razprave in eseji
Gozdar pred svojim časom: študije Boštjana Anka z odmevi
Uredil: Peter Skoberne
Osnovno izhodišče zbornika Gozdar pred svojim časom: študije Boštjana Anka z odmevi je bilo izbrati in predstaviti temeljne prispevke prof. dr. Boštjana Anka (1939–2013), prikazati njegov način razmišljanja, opozoriti na njegova dognanja in modrosti, raztresene po številnih objavah, ter olajšati dostop do njegovih del. Zbornik tako predstavlja celovito osebnost in posledično tudi celovito življenjsko delo. Oblikovan je v posamezne vsebinske sklope, v katerih se zrcali vsa lepota, pestrost in mistika gozda z opisovanjem posameznih dreves, rastlin, živali, listov, vonjav in glasov. Ankovo delo je še najbolj primerljivo s to celovito predstavo gozda, tudi v časovnem okviru. Globoko v sebi se je namreč zavedal, da je današnji gozd sad odločitev in dejavnosti prejšnjega rodu ter da sam ne bo užil dosežkov svojega poslanstva, temveč da je njegovo delo dar naslednji generaciji.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
MATIČINI DOGODKI
Matica pod zvezdami
Torek, 5. 12., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predavanje dr. Anje Dular: Slovenci so bili na frankfurtskem sejmu že v 16. stoletju!
Dr. Anja Dular bo v svojem predavanju spregovorila o zgodovini frankfurtskega sejma in Slovencih. Zgodovina frankfurtskega knjižnega sejma sega v drugo polovico 15. stoletja. Sredi 16. stoletja so začeli izdajati kataloge sejmov, ki so odličen vir za poznavanje knjig, ki so bile predstavljene na teh prireditvah. Po pregledu katalogov za 16. in 17. stoletje so v članku predstavljene knjige, povezane s slovenskim prostorom, oz. knjige slovenskih avtorjev, ki so bile v prvih 200 letih na frankfurtskem knjižnem sejmu. Že leta 1592 so tam predstavili deli Hieronima Megiserja s področja jezikoslovja – zbirko pregovorov Paroemiologia in Dictonarium quatuor linguarum (štirijezični slovar), v katerem so obravnavani jeziki nemščina, latinščina, slovenščina in italijanščina.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 19. 12., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev zbornika Gozdar pred svojim časom: študije Boštjana Anka z odmevi
Pri Slovenski matici je pravkar izšel zbornik študij prof. dr. Boštjana Anka (1939–2013) z odmevi njegovih sodelavcev in naslednikov z naslovom Gozdar pred svojim časom, ki ga bo predstavil urednik dr. Peter Skoberne v pogovoru s sodelavci iz uredniškega odbora, ki so združili moči pri nastajanju zbornika.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Torek, 12. 12., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Dr. Martin Gaberšek: Prah, več kot zgolj nadloga
Na predavanju bo dr. Martin Gaberšek podrobneje predstavil vire trdnih delcev oz. prahu, različne tipe prahu, kako se obnašajo v okolju in kaj nam posamezen tip o okolju pove. Odgovoril bo na vprašanje, zakaj geologi sploh preučujejo prah, in ponudil vpogled v zgodovinski razvoj raziskav prahu s poudarkom na raziskavah v Sloveniji. Na kratko bo predstavil metode raziskav, ki jih najpogosteje uporabljamo, ter nekaj zanimivih rezultatov in trenutnih trendov.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Matičin posvet
Sreda, 13. 12., od 9.00 do 15.00
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Posvet Javno zdravje na Slovenskem skozi stoletno perspektivo (1923–2023): spoznanja preteklosti – izzivi prihodnosti
Na posvetu bodo sodelovali ugledni predavatelji, ki bodo ob stoletnici Štamparjevega Higienskega zavoda v Ljubljani (1923–2023) osvetlili pomen javnega zdravstva na Slovenskem, pri čemer bodo spoznanja preteklosti povezali z izzivi prihodnosti. Srečanje bo kot »Pintarjevi dnevi« posvečeno doc. dr. Ivanu Pintarju (1888–1963), prvemu profesionalnemu zgodovinarju medicine na Slovenskem.
Dogodek soorganizirata Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Slovenska matica.
Matičina novinarska konferenca
Četrtek, 21. 12., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev novih knjig Slovenske matice
Na novinarski konferenci Slovenske matice bomo predstavili nove knjige založbe. Kratki mladinski roman Ferija Lainščka Življenje nima naslova, s katerim Slovenska matica po stopetih letih oživlja svojo zbirko Zabavna knjižnica, bosta predstavila pisatelj Feri Lainšček in urednica knjige, tudi avtorica spremne besede dr. Ignacija J. Fridl. Zbornik Slovenski mediji v Avstriji nekoč in danes, v katerem so objavljeni prispevki s predhodnega posveta na Slovenski matici 24. oktobra 2022, bo predstavil urednik dr. Danijel Grafenauer, o zborniku študij prof. dr. Boštjana Anka (1939–2013) z odmevi njegovih sodelavcev in naslednikov z naslovom Gozdar pred svojim časom: študije Boštjana Anka z odmevi bo spregovoril urednik dr. Peter Skoberne, o dveh zbornikih iz zbirke Odstiranja z naslovoma Vojeslav Molè: umetnostni zgodovinar, pesnik in kulturni posrednik ter Jurij Slatkonja (1456–1522): od Kranjske do Dunaja pa urednice doc. dr. Lidija Rezoničnik ter dr. Lilijana Žnidaršič Golec in dr. Metoda Kokole. Dogodek bosta vodili tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc in pomočnica tajnice-urednice Slovenske matice Zarika Snoj Verbovšek.
Matičina odprta vrata
Ponedeljek, 11. 12., ob 10.30
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev Knjižnega daru 2024 Slovenske prosvetne zveze
Na dogodku bodo predstavili tri publikacije (so)izdajateljice Slovenske prosvetne zveze: otroško knjigo Miša odkriva črke / Miša entdeckt die Buchstaben (avtorica: Simona Rovšek, prevod v nemščino: Peter Wieser), o kateri bo spregovorila Dragana Laketić, literarno revijo Rastje 17, ki jo bo predstavila mag. Lidija Golc, in zbornik Koroški koledar 2024, tokrat ponovno opremljen s pravim koledarjem, o katerem bo govorila Klasja Kovačič.
Dogodek soorganizirajo Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Ponedeljek, 11. 12., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predavanje dr. Tomaža Pisanskega ob 120-letnici rojstva Silvestra Škerla, slovenskega kulturnika
Dr. Tomaž Pisanski se je kot prvi vnuk Silvestra Škerla rodil v njegovi hiši in si v mladosti oblikoval življenjski nazor pod njegovim močnim vplivom. Je skrbnik družinskega arhiva, po smrti staršev pa sta s sestro Jano King velik del Škerlovega arhiva oddala v rokopisni oddelek NUK. Pri Slovenski matici pripravlja razstavo knjižnih izdaj Škerlove Akademske založbe (1934–1945) in njegovih literarnih prevodov.
Avtor bo v okviru predavanja in pogovora podrobneje predstavil vsebino knjige o življenju in delu Silvestra Škerla, ki jo pripravlja že dalj časa, ter nekaj Škerlovih še neobjavljenih literarnih del. Predavanje bo popestril z bogatim slikovnim gradivom.
Dogodek sodi v cikel prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sreda, 13. 12., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Podelitev priznanj Boruta Meška
Na dogodku bodo podelili priznanja Boruta Meška, ki jih podeljuje Združenje novinarjev in publicistov.
Dogodek organizira Združenje novinarjev in publicistov.
Četrtek, 21. 12., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev zbornika Slovenski mediji v Avstriji nekoč in danes
Posvet o slovenskih mediji v Avstriji nekoč in danes je bil drugi posvet Slovenske matice o slovenskih medijih v sosednjih državah, ki je sledil prvemu dogodku, na katerem so predstavili položaj slovenskih medijev v Italiji. Drugi zbornik, v katerem so predstavljeni slovenski mediji v Avstriji nekoč in danes, je razdeljen na tri vsebinske sklope: Slovenske založbe in radio-televizija v Avstriji, Slovenski tiskani mediji in revije v Avstriji ter Refleksije in perspektive. Predstavil ga bo urednik dr. Danijel Grafenauer v pogovoru z nekaterimi sodelujočimi pisci prispevkov.
Dogodek soorganizirata Inštitut za narodnostna vprašanja in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matičina knjižna potovanja
Četrtek, 7. 12., ob 19.30
Župnijska cerkev v Zalogu, Cerutova 20, Ljubljana
Pogovor o evtanaziji s prof. dr. Matjažem Zwittrom
Prof. dr. Matjaž Zwitter bo v svojem nastopu predstavil vprašanja, dileme in probleme odločanja za evtanazijo ter se ob predstavitvi svoje knjige Pogovarjamo se o evtanaziji s publiko pogovarjal o vprašanjih življenja in smrti.
Dogodek soorganizirata Župnija Zadobrova-Zalog in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 14. 12., od 14. do 17. ure
Predavalnica G6, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Večna pot 83, Ljubljana
Predstavitev zbornika Gozdar pred svojim časom: študije Boštjana Anka z odmevi
Prof. dr. Boštjan Anko (1939–2013) je na Biotehniški fakulteti najprej kot asistent in kasneje kot docent, nato izredni in nazadnje redni profesor deloval na področjih krajinska ekologija, varovanje naravne dediščine, funkcija gozda, gozdni viri ter gospodarjenje z gozdnato krajino. Njegova želja po čim širšem pogledu na funkcije gozda se odraža tudi v uspešno izvedenem preimenovanju Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete, katerega predstojnik je bil v letih 1993 in 1994, v Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Ustanovil je katedro za Ekologijo krajine in bil njen prvi predstojnik. Zagotovo pa je eden izmed vrhuncev njegovega pedagoškega dela pobuda in leta 1995 uspešna uvedba medfakultetnega podiplomskega študija Varstvo naravne dediščine. Pri Slovenski matici je pravkar izšel zbornik njegovih študij z odmevi njegovih sodelavcev in naslednikov Gozdar pred svojim časom, ki ga bosta v pogovoru predstavila sogovornika, urednik zbornika dr. Peter Skoberne in prof. dr. Edvard Kovač, tudi pisec uvodnih misli.
Dogodek bodo na Biotehniški fakulteti združili s slavnostno podelitvijo štipendij Pahernikove ustanove (UL) študentom na 2. in 3. stopnji študija gozdarstva, v okviru katere bo kot slavnostni govornik nastopil Anton Tone Lesnik, prav tako eden izmed urednikov Ankovega zbornika.
Dogodek je brezplačen, potrebne so prijave na: https://shorturl.at/rzJS7
Dogodek soorganizirata Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina čezmejna gostovanja
Nedelja, 3. 12. 2023, ob 17. uri
Stadion 1. maj (Vrdelska cesta 7, Trst, Italija)
Predstavitev knjige Bogomile Kravos Moj Trst
Dr. Bogomila Kravos je pri Slovenski matici izdala že tri knjige. Zadnja z naslovom Moj Trst je avtobiografski zapis o Trstu avtoričine mladosti in pogled nanj s perspektive zrelih let. O slovenstvu in Slovencih v Trstu nekoč in danes se bo z avtorico dr. Bogomilo Kravos pogovarjal Martin Lissiach.
Dogodek soorganizirajo SKD Slavko Škamperle, Slovenski klub ter Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Torek, 12. 12. 2023, ob 18. uri
Palača Gopčević, Ul. Rossini 4, Trst, Italija
Predstavitev znanstvene raziskave Milana Bufona na temo Preteklost in sedanjost tržaških Slovencev
Po uvodnem nastopu prof. dr. Milana Bufona, ki je v sozaložništvu Annales ZRS, znanstvene založbe ZRS Koper, Založništva tržaškega tiska in Slovenske matice pravkar izdal knjigo Tržaški Slovenci: zgodba nekoč največje slovenske urbane skupnosti, ki temelji na dolgoletni znanstveni raziskavi, bo potekal pogovor z avtorjem prof. dr. Milanom Bufonom ter recenzentoma knjige, prof. dr. Aleksejem Kalcem in dr. Zairo Vidau. Vodila ga bo Poljanka Dolhar, predsednica Slovenskega kluba v Trstu.
Dogodek soorganizirajo Slovenski raziskovalni inštitut – SLORI, Založništvo tržaškega tiska (ZTT), Slovenski klub Trst, Annales ZRS, znanstvena založba ZRS Koper ter Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel prireditev, ki ga finančno podpira Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so brezplačni.