Beseda vodje Matičinega odseka
Po svetu in v Sloveniji leto 2020 večinoma upravičeno označujejo za »strašno«. Na spletno izvedeni seji upravnega odbora Slovenske matice pa smo 22. decembra lahko ugotavljali, da je bilo 157. leto Matičinega delovanja kljub zdravstvenim, finančnim in kadrovskim pretresom eno najbolj uspešnih. A izdati 19 knjig in izpeljati 47 dogodkov je bilo v izrednih razmerah pandemije mogoče le z izjemno zavzetostjo male, pred poletjem tudi pomlajene delovne skupnosti, z nesebičnim prizadevanjem širokega kroga sodelavcev (skupno smo sicer spet opazno presegli število 400 članov) ter tudi z uspešnim pridobivanjem javnih sredstev za izvedbo pogumno zastavljenega programa.
Povečano število objav v medijih je odraz Matičinega delovanja ter rednega razpošiljanja vabil in obvestil po e-pošti in družbenih omrežjih. Galerija videopredstavitev knjig in Matičinih posvetov na YouTube kanalu in druge promocijske akcije so pospešile spletno prodajo, ki je v celoti nadoknadila izpad prodaje v zaprtih knjigarnah ter na odpovedanih sejmih. Po Sloveniji in v zamejstvu smo, tudi v dobrodelne namene, podarili nad 2000 knjig, v obeh valih epidemije pa solidarnostno znižali najemnine v dveh Matičinih hišah.
Gospodarski odsek, ki ga v SM poleg vseh treh uslužbenk in pogodbene računovodkinje sestavljamo še trije odborniki, bo v letu 2021 podpiral nadaljnjo revitalizacijo obeh hiš in okrepitev strokovne ekipe v pisarni ter svetoval glede finančne plati ponovno ambiciozno zastavljenega Matičinega letnega programa. Ta poleg izdaje knjig in niza predavanj obsega še več posvetov, mdr. zaključnega po stoletnici koroškega plebiscita ter ob dvestoletnici ljubljanskega kongresa.
Že zaradi vloge SM pri demokratizaciji in državnem osamosvajanju Slovenije bomo tako ali drugače sodelovali pri obeleževanju tega tridesetletnega jubileja: v dvorani SM se je tedaj poleg novih civilno-družbenih gibanj sestajal tudi (»moj«) Odbor staršev za varstvo 6300 slovenskih vojakov v jugoslovanski armadi, njim v podporo pa je predsednik SM Primož Simoniti 20. 5. 1991 kot prvi govornik nastopil na zborovanju v Cankarjevem domu.
Simonitijev predhodnik Bogo Grafenauer je bil skupaj z več drugimi vodilnimi matičarji po rodu in strokovno-družbenem udejstvovanju zavezan koroškim in drugim zamejskim Slovencem. Ker je bil predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, je Matico statutarno utrdil kot dedinjo klubskega premoženja. Če kot sedanji predsednik Kluba tu prvič dajem v razmislek možnost, da sto let po plebiscitu Slovenska matica dejansko prevzame klubsko posest v Ljubljani, nekdanjo hišo Ciril-Metodove družbe, lahko kot zgodovinar spomnim, da je zamisel o ustanovitvi Slovenske matice nastala prav ob tisočletnem jubileju svetih bratov Cirila in Metoda.
Janez Stergar, prof.,
vodja Gospodarskega odseka pri Slovenski matici
Matičina knjižna novost
Iz zbirke Filozofska knjižnica
Francesco Petrarca: Moja skrivnost
Prevod in spremna beseda: Tomaž Potočnik
Razprava Moja skrivnost spada v obdobje Petrarcove osebne intelektualne in duhovne krize, saj se je od avignonskega papeškega dvora, kjer je preživel precejšen del življenja, vse bolj usmerjal nazaj k Italiji. Težnji po fizični vrnitvi k svojim izvorom sledi tudi duhovni obrat – Petrarca se od čaščenja antike vrača k preiskovanju krščanskih temeljev, a obenem s svojimi navedki dokazuje tudi nasprotno: da krščanske meditativnosti ne moremo doživeti brez temeljitega poznavanja klasične literature. Pisec že z naslovom dela nakaže, da želi predvsem preiskati samega sebe in svoja stremljenja, se poglobiti v skrivnost lastne osebnosti in v družbi svetega Avguština poiskati nove poti do Resnice, ki avtorja v delu kot poosebljena ženska tudi nagovori. Moja skrivnost kaže pot k iskanju samega sebe in bralcu ne ponuja dokončnih odgovorov, zato prevajalec Tomaž Potočnik v spremni besedi upravičeno poudarja, da ti »nasveti za življenje, ki so – ne glede na to, ali jih imenujemo krščanski ali stoiški – jedro Moje skrivnosti, danes, po skoraj sedemsto letih, niso nič manj uporabni, kot so bili v času avtorjevega življenja ali v antiki.«
Knjiga je izšla ob podpori Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Matičini videodogodki
Predstavitev Matičinih knjižnih novosti
Z veseljem predstavljamo še zadnje knjižne novosti letnika 2020. To so Primerjalna zgodovina svetovne literature Janka Kosa, roman Dušana Merca Črna maska. Fragmenti iz življenja Marija Kogoja in prevod razprave Moja skrivnost renesančnega pesnika in misleca Francesca Petrarce. Vabljeni k ogledu na Matičinem YouTube kanalu.
Razmišljanje prof. Jožeta Faganela ob 150-letnici rojstva Frana Saleškega Finžgarja
»Živimo v prehodnih časih, le da ne vemo, v kaj prehajamo,« pove predavatelj. »Ker nismo jasnovidci, iščemo po preteklosti, da bi v njej našli, katere zamujene usmeritve nam niso omogočile sodobnega raja na zemlji. Jubileji lahko služijo tovrstnim meditacijam, iz katerih more vznikniti rešilna pobuda. Letos praznujemo 150-letnico rojstva Frana Saleškega Finžgarja, čigar življenje sta zaznamovali dve svetovni vojni, ki, kot kaže, nista rešili bistvenega za človeštvo. Želimo si, da bi se odslej rojevali rodovi povsod po svetu pod svobodnim soncem duha. Zato bom kot nekdanji literarni zgodovinar, jezikoslovec in gledališčnik povedal nekaj svojih misli iz izhodišča Finžgar in jaz skozi svoje petdesetletje.« Vabljeni k ogledu predavanja prof. Jožeta Faganela, višjega strokovnega sodelavca specialista ZRC SAZU v pokoju, ob 150-letnici rojstva Frana Saleškega Finžgarja. Vabljeni k ogledu na Matičinem YouTube kanalu.
Na Matičinem YouTube kanalu objavljamo posnetke predstavitev knjig, predavanj in posvetov. Vabljeni, da se naročite in ostajate obveščeni o novostih.