Beseda vodje Matičinega odseka
Junija letos sem po izvolitvi na upravnem odboru Slovenske matice in na predlog dosedanjega vodje Odseka za filozofijo akad. prof. dr. Tineta Hribarja prevzel vodenje tega odseka. Akademiku prof. Hribarju se zahvaljujem za zaupanje, predvsem pa za dolgoletno ustvarjalno vodenje tega odseka ter še posebej za izbor in urejanje knjig s področja filozofije. To dobro uredniško prakso želim nadaljevati, ker je vsebinsko odprta za resnično kvalitetna filozofska dela ter prinaša dragocene prevode klasikov in zanimive novosti slovenskih avtorjev. Seveda pa bom v naslednjih letih skušal po svojih močeh prispevati tudi nekaj novosti. Člani in članice odbora za filozofijo ostajajo isti kot doslej, pridružila pa sta se nam dva nova člana, ugledna slovenska filozofa prof. dr. Božidar Kante (FF UM) in prof. dr. Olga Markič (FF UL).
Za leto 2021 načrtujemo izid treh filozofskih del: v zbirki prevodov filozofskih klasikov (od antike do sodobnosti) bo izšla znamenita knjiga renesančnega platonika Marsilia Ficina O ljubezni, ki je po tematiki in obliki njegova varianta in »prenova« Platonovega Simpozija. Ob 80-letnici akad. Tineta Hribarja bo izšla njegova nova knjiga z naslovom Sem, torej bivam, obenem pa bomo jeseni organizirali simpozij o filozofskem opusu cenjenega kolega. Tretja knjižna edicija v prihajajočem letu bo zbornik razprav o življenju in delu naše zaslužne filozofinje prof. dr. Alme Sodnik: gre za prispevke s simpozija na Matici leta 2019, ki jih ureja prof. dr. Olga Markič. Načrtujemo tudi nekaj javnih predavanj s področja filozofije – z upanjem, da jih bo spet mogoče izvajati »v živo«.
Ob tej priložnosti naj znova izrazim prepričanje, da je za našo filozofijo – nič manj kot za leposlovje – zelo pomembno, da tudi v prihodnje pišemo v slovenščini in da prevajamo v naš jezik filozofska dela iz drugih jezikov. »Jezik je hiša biti« – to še posebej, skoraj dobesedno velja za majhne jezikovne in narodne skupnosti, kot je naša. Kajti slovenščina je vélika s svojim bogatim besednim zakladom in pretanjeno skladnjo, ki nam omogoča izražati tudi najbolj zapletene in subtilne filozofske misli. Knjige, ki jih pišemo, prevajamo in izdajamo, oblikujejo in bogatijo naš kulturni in miselni prostor več desetletij, nekatere morda celo stoletja …
Vabim vas k sodelovanju, z lepimi pozdravi,
prof. dr. Marko Uršič,
vodja Odseka za filozofijo pri Slovenski matici
Matičine knjižne novosti
Iz zbirke Razprave in eseji
Janko Kos: Primerjalna zgodovina svetovne literature
Akademik dr. Janko Kos, literarni zgodovinar in teoretik, pripadnik povojne kritične generacije, profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo in avtor številnih knjig, s Primerjalno zgodovino svetovne literature zasnuje očrt literarne zgodovine, ki kljubuje pozitivističnemu popisu vseh njenih partikularnosti. S pomočjo duhovnozgodovinske metode v posameznih literarnozgodovinskih pojavih tako odkriva občosti, ki literaturo povezujejo z religijskimi, metafizičnimi in socialno-moralnimi temelji kulture. V času, za katerega je značilna usmeritev k leksikonskemu znanju, je Kosovo delo nadvse dragocen poskus sinteze kompleksnih pojavov in smeri, preko katerih se prikazuje enovita podoba svetovne literature.
Iz zbirke Prevodi iz svetovne književnosti
Publij Ovidij Nazon: Metamorfoze IV.–VI.
Prevod: Barbara Šega Čeh
Publij Ovidij Nazon (43. pr. n. št.–17. n. št.) se je v svetovno literarno zgodovino zapisal tako s svojo poezijo kot s pretresljivo usodo. Na vrhuncu pesniške slave, leta 8 n. št., ga je, domnevno zaradi njegovih ljubezenskih pesmi, zadela Avgustova obsodba na izgnanstvo v zakotne Tome ob Črnem morju. Njegove Metamorfoze veljajo za eno temeljnih mojstrovin antične poezije, iz katere se je napajala ne le antična, ampak tudi vsa poznejša svetovna literatura pa tudi filozofija in upodabljajoča umetnost. Pesnik v dvanajst tisoč verzih, zbranih v petnajstih knjigah, opeva okrog dvesto trideset mitoloških preobrazb. Prvi triadi (I.–III.), ki je izšla pri založbi Modrijan, sledi druga triada (IV.–VI.) v mojstrskem prevodu Barbare Šega Čeh in z virtuoznimi ilustracijami Franca Kavčiča (1755–1828).
Matičini videodogodki
V času ukrepov za preprečevanje širjenja virusne okužbe na Slovenski matici objavljamo posnetke pogovorov z našimi avtorji, prevajalci in uredniki, ki so dostopni na Matičinem YouTube kanalu. Vabljeni k ogledu!
Čestitamo
Iskreno čestitamo nagrajenim članom Slovenske matice: pesniku in pisatelju Feriju Lainščku, prejemniku velike Prešernove nagrade, ki je »s svojim narečnim leposlovjem prispeval k utrjevanju duhovnih mostov med matično domovino in porabsko zamejsko skupnostjo«, pesniku dr. Branetu Senegačniku za nagrado Prešernovega sklada za zbirko Pogovori z nikomer, ki je izšla leta 2019 pri Slovenski matici, in dr. Kozmi Ahačiču, prejemniku Zoisove nagrade »za vrhunske dosežke pri raziskovanju slovenske jezikovne preteklosti in sedanjosti ter inovativne predstavitve znanstvenih dosežkov različnim uporabnikom«.