Knjiga obsega šestnajst poglavij, v katerih je osrednja pozornost namenjena simbolnim dimenzijam likovnih del (javni spomeniki V. Vodniku, S. Jenku, I. Cankarju. kraljema Petru I. in Aleksandru I. Karađorđeviću, Ilirski steber), emblematičnim likovnim podobam (Layerjeva slika Marije Pomagaj) in likovnim ustvarjalcem, ki so dobili mitičen status (slikar I. Grohar, karikaturist H. Smrekar). Simbolni naboj likovnih podob bosta obravnavala tudi poglavje o karikaturah, ki so nastale v času razpada habsburške monarhije in oblikovanja Kraljevine SHS, in poglavje o ilustriranih izdajah Prešernove Zdravljice med drugo svetovno vojno. Zlasti spomeniki so lahko razumljeni kot likovna uresničitev vsakokratnih idealov slovenske narodne skupnosti oziroma pokazatelj njene skupinske identitete, spomina, kolektivnega imaginarnega in nacionalnih mitov. Umetnine bodo umeščene v njihov zgodovinski, družbeni, ideološki in politični kontekst.
