Kar človek ustvari, to človek je, kot posameznik, pripadnik naroda, kulture, civilizacije, človeštva, in ne nazadnje biološke vrste. Poudarek je na posamezniku, saj se ideje še vedno rojevajo v eni človeški glavi in se šele potem morebiti uresničujejo skupno. V tem smislu petindvajset posameznikov različnega spola, poklica, prepričanja, starosti in različnih izkušenj razmišlja in piše o ustvarjalnosti z vidika svojega specifičnega opusa pisatelja, slikarja, kiparja, matematika, biologa evolucionista, psihiatra, geografa, teologa, filozofa, umetnostnega zgodovinarja, primerjalnega književnika, arhitekta, računalničarja, pravnika itd. To mnoštvo vidikov razkriva najširše ravni ustvarjalnosti: vse ostrejše tekme in zato selekcije, ter vedno hitrejše evolucije človeštva, za katero nismo več gotovi da vodi v pozitivno smer; problem spremembe negativne paradigme in obrata v dojemanju t.i. napredka; nujne zveze med etiko, moralo, vrednotami in tem, kar je ustvarjalno; ali človek ustvarja samo to, kar potrebuje, ali pa to, kar ustvari, presega smisel njegovega življenja