Loading...
Brezplačna poštnina!
Dobrodošli na novi spletni strani Slovenske matice! Morebitne napake še odpravljamo in se vam zahvaljujemo za razumevanje.
0

Razprava o človeškem razumu I

Več o knjigi

Lockovo delo Razprava o človeškem razumu je eno najbolj prelomnih del v zgodovini filozofske misli. To trditev potrjujejo in utemeljujejo filozofska stališča samega Locka, še posebej povedno in pomembno je njegovo razmišljanje o povodu za nastanek omenjenega dela: »Kajti razmišljal sem, da je prvi korak k zadovoljitvi različnih raziskav, katerim se je človekov duh v veliki meri zmožen posvetiti, pregledati naš lastni razum, preiskati naše lastne moči in uvideti, katerim stvarem so se prilagodile. Dokler nismo storili tega, sem sumil, da smo začeli na napačnem koncu in zaman iskali zadovoljstvo v mirnem in varnem posedovanju resnic /…/ Če pa so zmožnosti našega razuma dobro obravnavane, ko je torej odkrit obseg naše vednosti in najden horizont, ki postavlja meje med razsvetljenimi in temnimi deli stvari, med tistim, kar je in kar za nas ni dojemljivo, bi se lahko ljudje nemara z manjšimi predsodki potopili v neprikrito nevednost o enem ter z večjo prednostjo in zadovoljstvom uporabljali svoje misli in diskurz pri drugem.« (I.1.7). Locke si je torej zastavil nalogo preučevanja same vednosti. In sicer ne le njenih meja in obsega, ampak tudi njenega izvira. Ob opozarjanju na nevarnosti dogmatizma in praznoverja si je v Razpravi nenehno prizadeval za doseganje intelektualne odgovornosti, ki nam bo omogočila, da se ne le otresemo in znebimo političnih, religioznih in intelektualnih pritiskov, predsodkov in mnenj, ampak da tudi prevzamemo svojo vlogo kot racionalni delovalci, ki uporabljamo razum, da nas vodi k najboljšemu možnemu življenju. Čeprav se na eni strani vztrajno in silovito bojuje proti dogmatizmu, je na drugi pragmatik: »Ljudje so lahko z razlogom zelo zadovoljni s tistim, za kar je Bog mislil, da je zanje primerno, saj jim je dal /…/ karkoli je nujno za udobno življenje in oblikovanje vrline, ter jim omogočil odkrivanje udobne oskrbe potreb tega življenja in načina, ki vodi k boljšemu življenju« (I.1.5). Prihodnje leto načrtujemo še izdajo drugega zvezka.    
  • Prevod: Božidar Kante
  • Spremna beseda: Božidar Kante
  • Sofinancer: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije
  • JAK logo

    O avtorju

    John Locke 
    John Locke (1632-1704) je bil angleški empirični filozof in politični mislec.  Locka prištevamo med predstavnike zgodnjega razsvetljenstva. Zavračal je kartezijanski racionalizem ter poudaril, da je vse znanje pridobljeno iz izkušenj. Uveljavil je pojem tabula rasa, po katerem se človek rodi kot nepopisan list, spoznanja pa oblikujejo zaznavna izkustva. S tem je spodkopal idejo božanskega prava kraljev in tradicionalno sholastično razumevanje duše. Njegove ideje so se širile vzporedno z vzponom Newtonove fizike in močno vplivale na evropsko misel svojega časa.

    Povezane prireditve

    10. 12. 2025
    11:00
    –12:00
    , Dvorana Slovenske matice (1. nadstropje)
    Prijazno vabljeni na predstavitev novih knjig Slovenske matice, ki bo v sredo, 10. decembra 2025, ob 11. uri, v dvorani ...

    Razprava o človeškem razumu I

    John Locke 

    42,00 

    Lockovo delo Razprava o človeškem razumu je eno najbolj prelomnih del v zgodovini filozofske misli. To trditev potrjujejo in utemeljujejo filozofska stališča samega Locka, še posebej povedno in pomembno je njegovo razmišljanje o povodu za nastanek omenjenega dela: »Kajti razmišljal sem, da je prvi korak k zadovoljitvi različnih raziskav, katerim …

    Status dobavljivosti: Na zalogi

    Kategorije:Filozofija

    2025

    616

    Trda vezava

    190x120 mm

    Morda vas zanimajo tudi

    Testni nakup

    0,50 

    Kar in kar maj
    Marko Kravos

    19,00 

    Izbrana dela
    Marko Glaser

    19,00 

    Dobri nameni
    Dimitrij Rupel

    39,00 

    Bruno Hartman in njegovo kulturno poslanstvo
    Vlasta Stavbar

    26,00 

    Izgubljena Ljubljana
    Milan Zdravko Kovač

    39,00 

    Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih, 2. ponatis
    Tina Bregant

    31,00 

    Nedokončani spisi
    Andrej Capuder

    27,00 

    Skupinski portret z očetom
    Jasna Blažič

    29,00 

    Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu
    Anton Žvan

    31,00