Knjiga Etika diha dr. Lenarta Škofa tematizira vprašanje intersubjektivnosti in etike ter pri tem obravnava nekatere ključne mislece zahodne tradicije filozofije (Schelling, Feuerbach, G.H. Mead, Heidegger, Derrida, Levinas, Irigaray). V ospredju je analiza telesnosti, ki jo dr. Škof tematizira z metodo t.i. etične anatomije telesa. S primerjavo med staroindijsko in klasično in sodobno zahodno filozofijo razvija nov model etike, temelječe na zavedanju elementov (voda in zrak). V ospredju je element zraka/diha ter etični fenomen so-dihanja, ki ga izpeljuje iz telesa preko etičnih gest pozornosti, miroljubnosti ter sočutja. Svojo etiko v tem delu navezuje tudi na sodobno politično filozofijo Luce Irigaray in z vrsto primerjav pokaže na temeljno intersubjektivno naravnanost skupnostnega modela politične etike.”
