06.06.2018; 16:00 - 18:30; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Tretji simpozij v ciklusu Humanistika in pravo posvečamo izjemno pomembnima standardoma zahodne kulture sobivanja, pravici do zasebne lastnine (33. čl. Ustave) in načelu socialne države (2. čl. Ustave). Tako kot prejšnjikrat, ko smo razpravljali o demokratični obliki organizacije oblasti in načelu pravne države, smo tudi za ta simpozij izbrali koncepta, ki napotujeta eden na drugega in sta v nepomirljivi notranji napetosti. Lahko bi rekli, da je ta napetost jedro vseh teoretskih konceptov, ki so v zadnjih dveh stoletjih skušali pojasniti fenomene prava, države, pravičnosti, družbe itd. O dalekosežnosti teh vprašanj priča že okoliščina, da je po drugi svetovni vojni v nekem trenutku živelo dve tretjini človeštva v državnih ureditvah, ki so slonele na Marxovi kritiki zasebne lastnine. Po padcu berlinskega zidu so se praktično vse izmed teh držav vrnile k buržoaznemu pojmu lastnine, ki pa vendarle ni enak kot tisti, ki ga je poznal Marx iz kodifikacij z začetka 19. stoletja. Tudi pri nas zasebna lastnina ni več razumljena kot absolutna oblast subjekta na objektom (ius utendi et abutendi), pač pa je že na ustavni ravni pomaknjena s sfere zasebnika tudi na sfero sobivanja (gre za njeno »gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo«, 67. čl. Ustave).
Brez tveganja lahko rečemo, da odnos med (zasebno) lastnino in načelom socialne države ostaja osrednji operator dejavnik, ki določa pojmovanje pravičnosti v naši družbi. V zvezi s tem se zdi, da Slovenija izstopa v evropskem merilu. Na eni strani smo po Ginijevem koeficientu ena najbolj egalitarnih družb, na drugi strani družbene neenakosti vidimo kot osrednji družbeni problem. Iz tega izhaja tudi odklonilnost do reform, ki bi omogočile večjo afirmacijo posameznika tj. »zasebnika« (enotna davčna stopnja, ti. socialna kapica ipd.). Vsaka demokratična kultura je živ organizem, ki mora vselej znova najti balans ravnotežje med napetostmi, položenimi v sama ustavna načela. To napotuje na vedno nove interpretacije, ki so za izzive neke skupnosti v nekem času najprimernejše.
Kako po 26. letih samostojnosti oceniti zgodovino interpretacij teh dveh ustavnih načel? Na to vprašanje bomo poskušali odgovoriti, kot vselej, skozi prizmo pravne znanosti in humanističnih ved. Ozrli se bomo v zgodovino, zlasti v 19. stoletje, ko se je ta antagonizem artikuliral. Pozorni bomo na razliko med ameriškim pojmovanjem lastnine in evropskim socialnodemokratskim pojmovanjem lastnine, osvetlili jo bomo skozi različne teorije pravičnosti. Izpostavili bomo sodobne pristope k korporativnemu upravljanju, ki naj bi že na načelni ravni zmanjšujejo zmanjševali ta antagonizem.
PROGRAM
16.00 – 17.00
Dr. Aleš Gabrič, (predsednik Slovenske matice): Pozdravne besede
Dr. Rado Pišot, (direktor Znanstveno-raziskovalnega središča – Koper): Nagovor soorganizatorja
Dr. Božidar Debenjak: Filozofove težave z lastnino
Dr. Rado Bohinc: Zasebna lastnina in socialna pravičnost
17.00 – 17.30 (Odmor)
17.30 – 18.30
ddr. Klemen Jaklič: Lastnina in teorije pravičnosti
g. Jan Zobec: Ustavno varstvo lastnine
ddr. Igor Grdina: Intervencionizem – začetek socialne države?
* * *
Ta simpozij sodi v niz dogodkov, ki bodo potekali pod naslovom »Humanistika in pravo«. Nagovoriti želimo ključne fenomene, ki zadevajo demokratično kulturo, pri čemer bomo sledili dvojemu. Pravno znanost, ki danes aksiološko spada na področje družboslovja, bi radi vnovič povezali s humanističnimi vedami, od koder tradicionalno izhaja. S tem se bo odprla nova perspektiva, ki sega preko politik upravljanja z družbo. Pravne institute želimo postaviti v okvir najširše – zahodne in evropske – duhovne tradicije, ki nas je zgodovinsko oblikovala. Prepričani smo, da je možno zgolj na ta način izzive demokratični kulturi pravilno razumeti in se na njih odzvati. Hkrati bomo gradili na komunikaciji akademskega diskurza s pravno prakso. V prvi vrsti bomo vključevali izkušnje, ki nastajajo ob delu v pravosodju, ki ostaja za pravo paradigmatski diskurz.