16.12.2020; 10:00 - 15:00; Aplikacija ZOOM, ZOOM, ZOOM
Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Slovenska matica vabita na simpozij ob stoletnici rojstva akademika Emilijana Cevca, ki bo potekal po aplikaciji Zoom jutri, v sredo, 16. decembra 2020, med 10. in 15. uro.
Ogled bo možen na Youtube kanalu.
Program simpozija
Pozdrav predsednika Slovenske matice Aleša Gabriča
Milček Komelj: Uvodne besede: Emilijan Cevc kot kompleksna umetnostnozgodovinska osebnost
Emilijan Cevc je bil zaslužna umetnostnozgodovinska osebnost, s svojo vsestranskostjo osrednji predstavnik Steletovih učencev svoje generacije, zelo dejaven član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter kot pisec in član upravnega odbora tesno povezan tudi s Slovensko matico. Kot celovit znanstvenik in umetnik se je skušal skozi dojemanje in analitično razlago umetnin vseh obdobij, zvrsti in ravni vse do ljube mu ljudske umetnosti približati vzgibom znanega ali anonimnega ustvarjalca z njegovo osebno duhovno konstitucijo, ambientom in zgodovinsko usodo, s svojim uvidom in poetično besedo pa se je posebno izkazal tudi kot imeniten interpret moderne umetnosti, v kateri je prav tako predpostavljal njene »človeške dimenzije«.
Robert Simonišek: Cevčevo bistrenje pogleda skozi Preproste stvari
Edino leposlovno knjižno delo Emilijana Cevca Preproste stvari po ocenah poznavalcev nedvomno sodi k vrhuncem slovenske lirične proze. Uvod in dvajset črtic se bere kot ena dolga pesem, nanizana v specifičnem ritmu, duktusu in izbrušenem jeziku, s katerim mladi Cevc uspe širokopotezno zajeti svoje emocije in ves čutni svet okoli sebe. Polno občutenje resničnosti in domačijsko atmosfero, ki žarčita iz knjige, je laže razumeti, če upoštevamo, da se Cevc poslavlja od otroštva, medtem ko se mu vključevanje v svet odraslih za razliko od mnogih piscev njegove generacije ne prikazuje kot nekaj literarno osupljivega. Ob bledenju otroškega pogleda se le-tega še bolj oprijema in časti vse stvari in spomine, ki so z njim povezani. Po drugi strani je v knjigi razbrati Cevčeve idejne in nazorske poglede, kot so se izkristalizirali skozi njegovo vsestransko strokovno in znanstveno delovanje, obenem lahko prepoznamo tudi obrise njegove življenjske filozofije.
Miklavž Komelj: Piščalka, kaljena v ognju (Zgodnja proza Emilijana Cevca v kontekstu ljubljanske literarne scene med drugo svetovno vojno)
Med drugo svetovno vojno sta se v Sloveniji zaradi polarizacije med revolucionarno in protirevolucionarno stranjo vzporedno razvijala dva sistema slovenske kulture; po eni strani je to pomenilo razdvojitev, po drugi strani pa bi skoraj lahko govorili o podvojitvi, saj so se na obeh straneh manjkajoči elementi zapolnili z novimi kapacitetami, na obeh straneh so se pojavili novi avtorji in na obeh straneh se je začel oblikovati tudi nov literarni kanon. Mnogi avtorji so se po spletu okoliščin med vojno znašli v kontekstu obeh sistemov, med njimi tudi Emilijan Cevc, ki je bil leta 1942 član Agitteatra, prve partizanske gledališke družine, leta 1944 pa je postal z izidom knjige Preproste stvari v Ljubljani eden najbolj cenjenih mladih književnikov, ki so v legalnih pogojih oblikovali novo literarno realnost; ta je bila v kontekstu vladajoče kulturne politike prikazovana tudi kot opozicija do Osvobodilne fronte, čeprav ustvarjanje posamičnih avtorjev samo po sebi še ni nujno pomenilo te opozicije. Gre za prikaz strukturnih značilnostih bogatega, a premalo raziskanega literarnega dogajanja v Ljubljani v letih 1944 in 1945, o posebni vlogi mladih, o razmerju med tradicijo in iskanjem novega, o konceptualizaciji domačijstva in o tem, kaj je v nenedolžnem času lahko pomenil Cevčev klic po nedolžnosti.
Mija Oter Gorenčič: Emilijan Cevc in raziskovanje slovenskega srednjeveškega stenskega slikarstva
Emilijan Cevc je največji del svojih raziskav srednjeveške umetnosti namenil kiparstvu. Razvojnemu orisu srednjeveške plastike na Slovenskem je leta 1951 posvetil svojo doktorsko disertacijo, nato pa z izjemo Slovenske umetnosti (1966) kljub raziskavam tudi novoveške in sodobne umetnosti vse svoje monografije spisal prav o tej tematiki. Njegove znanstvene knjige o Srednjeveški plastiki na Slovenskem od začetkov do zadnje četrtine 15. stoletja (1963), o Gotskem kiparstvu (1967), Poznogotski plastiki na Slovenskem (1970), Gotski plastiki na Slovenskem (1973) in Kiparstvu na Slovenskem med gotiko in barokom (1981) so temeljna dela slovenske umetnostnozgodovinske literature. Toliko zanimivejše so zato njegove bistveno redkejše razprave o srednjeveškem stenskem slikarstvu. Razkrivajo njegov prefinjen čut za privlačne teme in izbrana poglavja srednjeveške umetnosti na Slovenskem izven kiparstva. Celo njegova prva objava o umetnosti srednjega veka je bila leta 1944 namenjena prav srednjeveškim freskam. Katere teme so ga privlačile? Kakšna je bila njegova metodologija raziskav srednjeveških fresk? Kako relevantne so njegove študije danes? Vse to so vprašanja, ki bodo v kontekstu potekajočih raziskav na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU, na katerem je bil Emilijan Cevc dolgoletni predstojnik, nagovorjena v prispevku.
Gašper Cerkovnik: Emilijan Cevc in raziskovanje renesanse na Slovenskem
Akademik dr. Emilijan Cevc je med umetnostnimi zgodovinarji na prvem mestu znan predvsem kot eden najpomembnejših poznavalcev srednjeveškega kiparstva na Slovenskem. Posebno pri Slovenski matici izdane tri knjige o srednjeveškem, poznogotskem in zgodnje novoveškem kiparstvu bodo še dolgo nepogrešljive za vsakega raziskovalca tega neprecenljivega dela naše kulturne dediščine. Nekoliko je spregledano, da so bili Cevčevi interesi veliko širši in zagotovo sodi tudi med naše najpomembnejše raziskovalce renesančne upodabljajoče umetnosti. Namen referata je predstaviti njegove dosežke na tem področju in jih postaviti v širši kontekst časa, v katerem so nastajali, ter njihovo dediščino vse do danes.
Peter Krečič: Emiljan Cevc: Pisec drugega od treh orisov
Trije vidni slovenski umetnostni zgodovinarji, France Stele, Emilijan Cevc in Nace Šumi so svoje poglobljene poglede na stroko, njene dosežke in perspektive podali v obliki treh orisov v knjižni obliki. Stele je to storil v Orisu zgodovine umetnosti pri Slovencih (1924), Cevc v Slovenski umetnosti (1966) in Šumi v Pogledih na slovensko umetnost (1975). Cevčeva knjiga je po njegovem samo prvi kažipot v naše umetnostno bogastvo, ki ni majhno, pa tudi analiza deleža, ki ga je v umetnostnem življenju imelo preprosto ljudstvo v razmerju do deleža višjih družbenih plasti. Steletov Oris je še v veliki meri slonel na prevladujoči romantični tezi slovenskega narodnega prebujenja 19. stoletja, da na Slovenskem zgodovinsko obstaja ločnica med umetnostjo ljudstva ali za ljudstvo in umetnostjo višjih plasti, to je plemstva in cerkve, ki naj bi bila ljudstvu tuja. Cevc se je tako po svojih raziskovanjih predvsem srednjeveškega in deloma novoveškega kiparstva kot na podlagi raziskovanj svojih sopotnikov umetnostnih zgodovinarjev, ki so domala vsi izšli iz Steletovega seminarja, začel od te teze odmikati. Steletov tekst se usmerja v prihodnost, razpira nova obzorja in opredeljuje naloge stroki ter poti do njih, Cevčevo delo pa je manifestacija izpolnitev teh nalog, tako svojega dela na področju starejšega kiparstva na Slovenskem kot dela njegovih vrstnikov, ki so napisali temeljna dela o romaniki, gotski arhitekturi, renesančni in baročni arhitekturi, baročnem kiparstvu in slikarstvu in še o marsičem drugem. Svoj pogled na sodobno ustvarjanje pa je Cevc izražal skozi kritiško pisanje o slovenskih umetnikih, predvsem slikarjih in kiparjih. Njegov tekst Človeške dimenzije moderne umetnosti (1960) sega v svojem času v vrh teoretske misli o modernizmu, saj je to v slovenski kritiški literaturi prvi razločni signal, da je za modernizem, ki se začenja z razpadom Gesamtkunstwerka v drugi polovici 18. stoletja, treba v nasprotju z zagovorniki organske povezanosti stilnih formacij z modernizmom, zanj ustvariti povsem novo umetnostno teorijo.
Janez Stergar: Širše zanimivi spominski utrinki na strica in botra Emilijana Cevca
Lepo povabljeni k spremljanju in razpravi!
Matica ima na voljo naslednja dela Emilijana Cevca:
Pesnitev in resnica, 29,90 €
Poznogotska plastika, 13,38 €
Kiparstvo na slovenskem med gotiko in barokom, 13,38 €
Do konca decembra 2020 lahko omenjenE tri knjige kupite s 30% popustom.