10.09.2024; 18:00 - 19:30; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Prijazno vabljeni na znanstveni predavanji iz cikla Naj slovenščina odmeva, ki ga pri Slovenski matici pripravlja Odsek za slovenski jezik. Predavanji bosta v torek, 10. septembra, ob 18.00 in 18.45 v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
V prvem predavanju z naslovom Osebni zaimki v slovenščini: med organskim razvojem in “zunanjimi” vplivi bo dr. Alenka Jelovšek spregovorila o osebnih zaimkih, ki tvorijo majhno in zaprto skupino besed, ki je tudi pomensko med seboj tesno povezana in soodvisna, hkrati pa so še vedno del jezikovnega sistema in vsaj deloma podvrženi splošnim jezikovnim procesom v jeziku. Tako so skozi zgodovinski razvoj slovenskega (knjižnega) jezika nastajale različne glasovne in oblikovne dvojnice osebnih zaimkov, ki so v jeziku sobivale ali si konkurirale. Zlasti v obdobju razsvetljenstva in romantike , ko se je intenzivneje začelo normiranje slovenskega knjižnega jezika, pa so v ta organski razvoj posegli tudi slovničarji, ki so sistem osebnih zaimkov v večji ali manjši meri skušali poenotiti ali “urediti” v skladu s svojimi koncepti o pravilnosti v jeziku. V predavanju bodo predstavljeni procesi, ki so skozi zgodovino preoblikovali slovenske osebne zaimke, ter bolj ali manj uspešni poskusi njihovega normiranja do druge polovice 19. stoletja, ko so se v glavnem oblikovale paradigme osebnih zaimkov, kot jih poznamo danes.
Drugo predavanje mag. Diane Košir z naslovom Razsežnosti delovanja slovenske narodne skupnosti v Istri pred prvo svetovno vojno z zgodovinskim sociolingvističnim okvirjem s kulturološkega, jezikovnega in literarnozgodovinskega vidika odpira narodno vprašanje slovenstva na prelomu 19. in 20. stoletja v Istri kot deželi Avstrijskega primorja. Osrednji namen je ugotoviti, koliko dejavna je bila slovenska narodna skupnost s posebnim ozirom na mesto Koper in njegovo zaledje, kakšna je v teoriji povezava med jezikom in kulturo, kako sta povezani jezikovna in narodna zavest posameznika in kaj potrebuje etnična skupnost, da se v političnem smislu razvije v narod. Spoznanja bodo prenesena v slovenski istrski prostor skozi historično perspektivo.
Slovenci na robu slovenskega strnjenega kulturnega prostora in ob stiku z romanskim elementom so naravno razvili več zavesti – kot Istrane jih je povezovala skupna istrska zavest, utemeljena z dolgo tradicijo sobivanja romanskega in slovanskega prebivalstva, katero je značilno zaznamovalo tristoletno obdobje beneške vladavine; pod avstrijsko oblastjo so Slovenci razvili tudi enotno avstrijsko zavest, ki se je kazala v zvestobi do cesarja in monarhije in se je s strani države sistematično vcepljala že v zgodnjem izobraževanju; od srede 19. stoletja pa je celoten slovenski prostor zajel val narodne prebuje, ki je z nekaj desetletij zamika prišel tudi v Istro, ob čemer lahko ugotavljamo intenzivnejši razvoj slovenske narodne zavesti med tamkajšnjimi Slovenci.
Jezikovna raba v večjezičnem istrskem okolju je bila odvisna od več sporazumevalnih dejavnikov in okoliščin (zasebni/javni prostor, uradno/neuradno, izobrazba, jezikovno znanje sporočevalca in naslovnika, sporočevalčev namen itn.), jezikovne izbire pa so se pogosto dogajale spontano po kriteriju pragmatičnosti. Ob tem si bomo zastavili naslednja vprašanja: Kakšen je bil družbeni status slovenščine v primerjavi z drugimi jeziki oz. narečji v prostoru? Kako so ustavne spremembe vplivale na pojav in razvoj slovenskih institucij in društvenih organizacij na Koprskem? Kako dejavno je bilo slovenstvo v samem mestu Koper, ki je veljalo za pretežno romansko? Koliko slovenskega tiska je prihajalo v Istro in koliko slovstva v slovenščini oz. ustreznem slovenskem narečju je nastalo tu pred vojno?
Predavanji sodita v cikel, ki ga organizira Odsek za slovenski jezik Slovenske matice.
Izvedbo predavanj in posnetkov je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodku lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.