01.04.2025; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Prijazno vabljeni na predavanje izr. prof. dr. Melite Zemljak Jontes in izr. prof. dr. Alenke Valh Lopert z naslovom Mariborska mestna govorica na stičišču treh narečnih skupin (panonske, koroške, štajerske), ki bo v okviru cikla Naj slovenščina odmeva v torek, 1. aprila 2025, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
V predavanju bomo obravnavali problematiko jezikovne kulture (kulture govora in pisanja) ter (stopnje) pismenosti kot pomembnih kompetenc za razvoj človeka kot posameznika ter človeka kot sestavnega dela družbe. Jezik in sestavine jezikovne kulture usvajamo tako na nezavedni kot, gledano ontogenetsko, na vse bolj zavedni ravni. Pri tem je pomemben formalni vzgojno-izobraževalni sistem, ki izobražuje o jeziku s pridobivanjem komunikacijskih kompetenc – sistematično od vrtca, še posebej pa od vstopa v osnovno šolo, kar je zapisano (in uzakonjeno) v kurikulumih. Zavedanje o pomenu jezikovnokulturnih (torej tudi govornih) kompetenc v šolski praksi je nujno kot ključno za vzpostavitev in dvig jezikovne kulture posameznika ter določene šolske skupnosti, ne glede na predmetno področje, in odločilno vpliva na jezikovnokulturne kompetence odraslega uporabnika jezika.
Ob posameznikovi materni govorici, ki je socialnozvrstno najpogosteje neknjižna, in v izobraževalnem sistemu usvajani knjižni govorici (oz. knjižnem jeziku nasploh) se na določenih geografskih območjih izoblikujejo tudi neknjižni pokrajinski pogovorni jeziki oz. mestne govorice, ki predstavljajo t. i. kultivirani govor. Najbolj se odraža v kolikosti in kakovosti naglašenih samoglasnikov, seveda pa tudi v soglasniškem sistemu, kar bomo osvetliti v kultiviranem govoru Maribora, tj. mariborski mestni govorici. Ta se je razvila na stičišču treh narečnih skupin (panonske, koroške, štajerske), pri čemer je razvojno prišlo do izgube tonemskosti, s tem pa deloma tudi do novih razmerij v kolikosti (in posredno tudi kakovosti) samoglasnikov.
Predstavljeni bodo izbrani primeri analiz govora, tudi primerjalno metodološko, in sicer govora nepoklicnih govorcev, vključenih v izobraževalni sistem, in poklicnih govorcev v medijih.
Rezultati analiz kažejo vpliv mestne govorice na govor nepoklicnih in poklicnih govorcev tudi v govornih položajih, kjer bi sicer pričakovali zborno izreko z opaznima izgubo kolikostnih nasprotij in spremembo kakovosti, na primer: pogléd za knjižno poglèd; podpôro za knjižno podpóro; Večêr, primêrnem za knjižno Večér, primérnem; zapójeta, rójstni za knjižno zapôjeta, rôjstni.
Prikazane težnje kolikosti in kakovosti naglašenih samoglasnikov v kultiviranem govoru Maribora ponujajo pregled sodobnega stanja, omogočajo pa tudi poglobljen razmislek in razpravo o prepletanju neknjižne in knjižne (zborne) norme nasploh.
Predavanje sodi v cikel Naj slovenščina odmeva, ki ga organizira Odsek za slovenski jezik Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Izr. prof. dr. Melita Zemljak Jontes je izredna profesorica za slovenski jezik na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Ukvarja se z vprašanji slovenske dialektologije s poudarkom na fonetičnih in fonoloških raziskavah, v zadnjem obdobju pa se posveča predvsem vprašanjem jezikovne kulture in socialnozvrstnim jezikovnim raziskavam govorice mladostnikov, različnim vidikom usvajanja slovenščine kot tujega jezika in slovenščini v javni rabi nasploh. Je avtorica ali soavtorica treh znanstvenih monografij: Trajanje glasov štajerskega zabukovškega govora, Instrumentalno-slušna analiza (2004), Jezikovna kultura v teoriji in (šolski) praksi (2014) in v soavtorstvu z dr. Simono Pulko Slovensko ali knjižno – kako je prav? (2015). Kot gostujoča predavateljica je predavala na univerzah v Bielsko-Białi, Celovcu in Pragi. Teoretično združuje s praktičnim, tudi z gostujočimi predavanji doma in v tujini, in z izvedbo jezikovnih delavnic v sklopu Programa profesionalnega usposabljanja (PPU, na FF UM in PEF UM) in Izpopolni UM.
Izr. prof. dr. Alenka Valh Lopert je jezikoslovka, predavateljica za sodobni slovenski jezik na Oddelku za prevodoslovje na FF UM. V raziskavah se posveča kulturi govora v medijih (radio, film, gledališče), vplivu neknjižnega pogovornega jezika, narečij in prevzetega besedja na jezik medijev, jezikovnim težavam študentov, v zadnjem času še posebej slovenščini v javni rabi sploh. Je avtorica znanstvenih monografij Kultura govora na Radiu Maribor (2005), Med knjižnim in neknjižnim na radijskih valovih v Mariboru (2013) in soavtorica z dr. Koletnik Non-Standard Features of the Slovene Language in Slovene Popular Culture (2018). Predava tudi na FERI UM in na Inštitutu za slavistiko Univerze v Celovcu. Predavala je na univerzah v Gradcu, Trstu, Nitri, Bielsko-Białi, Vancouvru. Teoretično znanje že mnoga leta preizkuša v praksi, ga prenaša v prakso, in sicer z lektoriranjem in izvedbo jezikovnih delavnic v sklopu Programa profesionalnega usposabljanja (PPU, na FF UM) in Izpopolni UM.