14.03.2023; 18:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Vljudno vabljeni na predavanje univ. dipl. biol. Marjane Hönigsfeld Adamič z naslovom Vidra – zala mlinarica, ki bo v torek, 14. marca 2023, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani.
V Evropi srečamo eno samo vrsto vider, to je evrazijska vidra. Je zver iz družine kun, katere življenje je tesno povezano z vodami. Zaradi neusmiljenega preganjanja in pobijanja je v večini evropskih dežel do druge polovice 20. stoletja izginila ali postala vsaj izjemno redka. V osemdesetih letih v Sloveniji nismo o tej živalski vrsti vedeli skoraj ničesar. K njeni vrnitvi je v zadnjem času največ prispevala naravovarstvena zakonodaja na nacionalni in evropski ravni, ki ne varuje le vrste, temveč tudi njen habitat. Vidra se je vrnila kot simbolna in sporočilna vrsta celinskih voda, to je rek, potokov, močvirij in drugih tipov mokrišč. S prikupnim obrazom nam sporoča, kako dragocene so čiste reke z ohranjeno obrežno vegetacijo, vsemi obrečnimi rokavi, mrtvicami, zatoki, tolmuni in prodišči. Hkrati pa ostaja zver, krovna vrsta vodnih ekosistemov, ki uspeva le tam, kjer je prostor tudi za druge živalske vrste, in sicer za njen plen, predvsem ribe. Tu se srečujeta vse večja želja po podrejanju voda utilitarističnim človekovim težnjam in prizadevanje za varstvo narave, ki vse glasneje legitimno zahteva ohranjanje prosto tekočih rek in potokov z naravno biodiverziteto. Le od takšnih voda lahko pričakujemo tako samoumevne ekosistemske storitve, kot je trajna oskrba prebivalstva s pitno vodo.
Na predavanju bomo vidro spoznali pobližje, odstrli pa tudi nekaj tančic iz njenega skrivnostnega življenja. Je kljub zakonskemu varstvu tudi danes ogrožena in zakaj? Kakšno vlogo ima v naravi in ali je res, da bo izpraznila slovenske potoke, kakor pogosto trdijo ribiči? V katerem grmu tiči zajec oz. v katerem tolmunu vidra? Kaj nam torej pripoveduje »zala mlinarica«?
Univ. dipl. biol. Marjana Hönigsfeld Adamič je odraščala sredi Slovenije, ob in na reki Savi, ki je oblikovala njeno ovinkasto poklicno pot. Po študiju biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je bila dve desetletji zaposlena v uredništvih periodične in stvarne knjižne literature. Po neprostovoljni ločitvi od uredniškega dela se je vpisala na novo razpisan podiplomski študij varstva naravne dediščine na BF in se ogromno naučila tako od odličnih profesorjev kot od kolegov iz letnika. Študij je prinesel odločitev za samostojno strokovno pot; leta 1998 je ustanovila zasebni zavod LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine (https://lutra.si/). Od takrat, to je zadnjih 25 let, ne more pisati o sebi, ne da bi pisala o Inštitutu LUTRA. Kot ekologinja raziskovalka življenja v celinskih vodah, katerega krovna predstavnica je vidra, brodi po potokih in rekah širne domovine, največ po Goričkem. Inštitut je počasi rastel in zaposloval nove sodelavce, večinoma biologe. Skupaj so najprej pripravljali manjše projekte lokalnega značaja, nato pa vse večje naravovarstvene projekte. Lotili so se tudi največjih in najpomembnejših: to so evropski projekti programa LIFE. Trenutno teče četrti zaporedni LIFE projekt – o bobru. Prvi projekt inštituta v okviru tega programa je bil LIFE AQUALUTRA, o vidri in vodi – njenem življenjskem prostoru na Goričkem. Iz tega je zrasel tudi Vidrin informacijski center v Križevcih na Goričkem, ki ga Marjana Hönigsfeld Adamič vodi in za katerega vsebino skrbi.
Z vidro se je vrnila k rekam, k reki Savi, kateri zaradi resnih groženj z načrti za verigo hidroelektrarn, ki bi uničile zadnje prosto tekoče odseke reke, v zadnjem času namenja največ energije. Zato svoje delo enako intenzivno nadaljuje tudi v pokoju. Poleg ohranjanja voda vse več časa namenja tudi glasbi, ki je v času največje skrbi za zavod in družino ostajala v ozadju.
Naravoslovno-tehniški odsek SM