14.02.2023; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Vljudno vabljeni na predavanje prof. dr. Timoteja Verbovška z naslovom Obalni klifi – naravna lepota, a tudi geološka nevarnost, ki bo v torek, 14. februarja 2023, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani.
Slovensko obalo večinoma sestavlja fliš, tj. menjavanje plasti mehkejših laporovcev in trših peščenjakov, vmes pa se redkeje pojavljajo tudi debele apnenčaste plasti. Obala je na več mestih strma, klifi so podvrženi delovanju več dejavnikov: tako morskim valovom in plimovanju, padavinam, vetru, različni izpostavljenosti soncu ter temperaturnim razlikam. Zaradi vseh teh vplivnih faktorjev in strmih pobočij deluje erozija na kamnine dokaj hitro, posledično pa so pobočja nevarna za ljudi zaradi proženja skal in kamenja, ki z veliko hitrostjo pada na obalo. Pojavljajo se tudi podori, eden večjih je bil leta 2020 v Mesečevem zalivu. Klifi se umikajo v notranjost, zato so leta 2021 morali sanirati pobočje pod piranskim župniščem, saj je bila stavba že spodkopana in delno »v zraku« zaradi erozije.
Da bi bolje razumeli dejavnike, ki vplivajo na spremembe klifov, in tudi osveščali obiskovalce, ki se sprehajajo po obali in se poleti pod klifi sončijo, od leta 2020 dalje v sklopu raziskovalnega projekta merimo spremembe klifov na izbranih odsekih obale, predvsem na območju krajinskih parkov Strunjan in Debeli rtič, z več metodami – z geološkim kartiranjem in meritvami razpok, z geodetsko spremljavo sprememb površja s terestričnim laserskim skenerjem (TLS) in s fotogrametrijo (s pomočjo serije posnetkov iz brezpilotnega letalnika oz. drona). Še ne zadosti analiziran vpliv erozije, ki ga obenem preučujemo, je tudi spodjedanje trših plasti peščenjakov, ki se odlomijo, ko nastane pod njimi dovolj velika spodjeda v mehkejših laporovcih. V predavanju bodo predstavljene geološke nevarnosti obalnih klifov, metode in rezultati meritev, pa tudi informacije, kje dobiti več podatkov o tej problematiki.
Timotej Verbovšek, rojen leta 1976, je univerzitetni diplomirani geolog, ki je leta 2008 doktoriral s področja podzemnih vod in uporabe fraktalov v geologiji. Je redni profesor na Oddelku za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani in predstojnik Katedre za aplikativno geologijo. Je član več slovenskih in tujih organizacij: Slovenskega geotehniškega društva, Slovenskega geološkega društva, katerega predsednik je bil štiri leta, ter mednarodnih združenj ICL (International Consortium on Landslides), IAEG (International Association for Engineering Geology and the Environment) s področja inženirske geologije in hidrogeologije IAH/SKIAH (International Association of Hydrogeologists/Slovenski komite IAH). Področja njegovega raziskovalnega in pedagoškega dela so analize in monitoring plazov ter geomorfološko oziroma geomorfometrično raziskovanje kraških pojavov in hidrogeokemično analiziranje podzemnih vod v karbonatih. Sodeluje pri različnih raziskovalnih in aplikativnih projektih, trenutno pa vodi raziskovalni projekt ARRS z naslovom Erozijski procesi na obalnih flišnih klifih z oceno tveganja. Kontakt in ostale informacije najdete na njegovi osebni spletni strani http://www.ntf.uni-lj.si/og/timotej-verbovsek/.
Naravoslovno-tehniški odsek SM
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodku lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.