31.01.2023; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Vljudno vabljeni na predavanje prof. dr. Ferdinanda Gubine z naslovom Strategija razvoja elektroenergetskega sistema Slovenije, ki bo v torek, 31. januarja 2023, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani.
Slovenija je izdelala Energetsko podnebni načrt za EU, ki se nanaša na gospodarjenje z energenti in prehod na politiko bistvenega zmanjševanja toplogrednih izpustov. Dokument obravnava energetiko s stališča energije. Zasnove razvoja elektroenergetskega sistema pa nimamo, ker ga je nujno obravnavati s stališča pokrivanja moči odjemalcev in doseganja samozadostnosti pri tem.
Nujno je potreben predvsem Načrt razvoja elektroenergetskega sistema (EES), ki mora sicer predvidevati tudi dolgoročni obseg porabe elektrike. Na prvem mestu pa mora reševati vsak trenutek predvsem dobave moči odjemalcem, račun za energijo pa tako dobijo odjemalci mesečno. Pretoke moči od proizvajalcev – elektrarn po omrežju vsak trenutek nadzoruje regulacija frekvence pri ELES, ki ugotavlja, kdo in v kakšnem obsegu odstopa od pogodbe o izmenjavi elektrike med podjetji in s tujino. Z regulacijo napetosti pa večji del zagotavljajo kakovost dobavljene moči odjemalcem distribucijska podjetja. Oboje pa sodi v okvir sistemskih storitev, ki morajo zagotavljati dobave potrebne moči odjemalcem.
Zamenjava klasičnih energentov, ki imajo močni ogljični odtis (premog, nafta, plin) s sončnimi (fotonapetostnimi) in vetrnimi elektrarnami pa je težavno zaradi izredno velike nihajnosti njihove proizvodnje in zato na njihovo moč ni mogoče veliko računati. Bolj zanesljiva glede moči je proizvodnja hidroelektrarn, črpalno hidroelektrarne pa omogočajo shranjevanje proizvodnje elektrike iz OVE. Za pokrivanje pasu konstantne moči je na razpolago jedrska energija z zanemarljivim ogljičnim odtisom. Obnovljivi viri elektrike (OVE) so torej zaradi nihajnosti težaven vir pri pokrivanju potrebne moči. Kakovost dobavljene električne energije, prekinitve dobave, njihovo trajanje in oblika napetosti dobavljene elektrike so ključne težave pri pokrivanju moči porabe. Rešiti jih je mogoče z dolgoročnim načrtovanjem razvoja EES, ki ga že dolgo nimamo.
Upokojitev agregata TEŠ-6 predstavlja primanjkljaj skoraj tretjine porabe energije in izgubo elementa regulacije dobave moči odjemalcem. Podaljšanje delovanja obstoječe jedrske elektrarne rešuje konstantni delež moči, izgradnja nove jedrskega agregata pa je draga in dolgotrajna. Prehode glede proizvodnih moči je zato treba nujno skrbno načrtovati. Trajni primanjkljaji električne moči lahko pripeljejo do redukcij, ki jih sodobno gospodarstvo in civilizacija težko preneseta. Vsaka odvisnost od tujine je lahko usodna in nesprejemljiva, ker nihče ne bo gradil proizvodnih virov za nas. Na trg z elektriko pa se ni mogoče zanesti, ker živi z nesprejemljivimi nihanji cen.
Prof. dr. Ferdinand Gubina je upokojen profesor za teorijo elektroenergetskega sistema (EES) na Fakulteti za elektrotehniko, UL. Petindvajset let je delal na Elektroinštitutu M. Vidmar, kjer je ustanovil in vodil Oddelek za delovanje EES. Delal je na projektu priključitve EES Jugoslavije UCPTE, tj. evropski elektroenergetski sistem. Vodil je jugoslovansko-ameriški projekt komunikacij v EES Jugoslavije. Izdelal je zasnovo vodenja slovenskega EES. Pri Westinghousu, ZDA, je sodeloval pri preskusih opreme za NE Krško. Izdelal je pravilnike za delovanje slovenskega EES.
Ustanovil je in osem let vodil združenje elektroenergetikov Slovenije CIGRE in ga vključil v svetovno organizacijo CIGRE Pariz, kjer je sodeloval v njenem vodstvu. Sodeloval je v delovnih skupinah IEEE (Institute of electric and electronic engineers) v ZDA. Petnajst let je delal kot predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije. Sodeloval je pri izdelavi Načrta razvoja EES-a Slovenije leta 1993, ki ga imamo v veljavi še danes, ker drugega pač ni. Je član Inženirske akademije Slovenije.
Naravoslovno-tehniški odsek SM