15.11.2022; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Vljudno vabljeni na naravoslovno predavanje o varovanju tal, ki bo v torek, 15. novembra 2022, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani.
Prof. dr. Helena Grčman, univ. dipl. ing. agr.
Varovanje tal in zakaj je tako pomembno za Slovenijo
Tla so, poleg vode in zraka, najpomembnejši naravni vir, ki omogočajo življenje na Zemlji. V prvi vrsti jih povezujemo s kmetijstvom; s pridelavo hrane in krme ter biomase za različne industrijske namene. Če pogledamo širše, pa je vrednost tal še mnogo večja, saj njihove številne funkcije oz. naravni procesi, ki potekajo v tleh, vzdržujejo življenje na Zemlji. Tla zadržujejo in čistijo vodo, uravnavajo pretoke in polnjenje vodonosnikov ter tako blažijo vplive suš in poplav, iz ozračja vežejo ogljik in prispevajo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ter učinkov podnebnih sprememb, s kroženjem hranil omogočajo rodovitnost in zmanjšujejo onesnaženje, ohranjajo in varujejo biotsko raznovrstnost ter habitate v tleh in nad tlemi, ohranjajo kakovost pokrajine in našo kulturno dediščino. Vse te funkcije tal v zadnjem času imenujemo ekosistemske storitve.
Tla nastajajo počasi; s preperevanjem kamnin in nalaganjem humusa. Za nekaj centimetrov tal je večinoma potrebnih več tisoč let, zaradi česar jih z vidika dolžine človeškega življenja obravnavamo kot neobnovljiv naravni vir. Tla so ranljiva in predvsem zaradi človekovega delovanja podvržena različnim degradacijam, med katerimi je v Sloveniji zlasti pereča pozidava, zaradi katere že nekaj desetletij izgubljamo med 3 in 5 ha dnevno. Posebej problematična je izguba obdelovalnih kmetijskih zemljišč v ravnini, ki jih imamo v Sloveniji, zaradi naravnih danosti, malo. Čeprav je varovanje kmetijskih zemljišč zapisano v Ustavi RS in je na različne načine urejeno z zakoni in podzakonskimi akti že od šestdesetih let prejšnjega stoletja, pri varovanju tal žal nismo uspešni. Poleg velikih zaslužkov pri spremembah namembnosti zemljišč in njihovi pozidavi, neuspešnemu varovanju botrujejo tudi nedoslednosti v predpisih, ki urejajo gospodarjenje s tlemi. Namen predavanja je ozaveščanje o pomenu tal, degradacijskih procesih ter razlogih za varovanje tal.
Helena Grčman je redna profesorica Biotehniške fakultete, UL. Raziskovalno delo je bilo v začetku usmerjeno v proučevanje onesnaženosti tal in možnosti čiščenja s kovinami onesnaženih tal, v zadnjem času so fokus njenih raziskav procesi nastajanja tal na krasu. Poučuje Pedologijo in sorodne predmete na Oddelku za agronomijo BF in Oddelku za geologijo NTF, raziskovalno sodeluje tudi z Oddelkom za arheologijo FF. Vpeta je v številne domače in mednarodne projekte. Trenutno vodi slovenski konzorcij v okviru velikega evropskega programa EJP SOIL (“Towards climate-smart sustainable management of agricultural soils” https://ejpsoil.eu/about-ejp-soil/soil-matters), ki združuje raziskovalne in izobraževalne aktivnosti 24 evropskih držav na področju trajnostnega gospodarjenja s kmetijskimi tlemi. Fokus programa je tudi zakonodajni vidik in prenos znanja v prakso. Od leta 2011 je vodja Katedre za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti. Poleg pedagoškega in raziskovalne dela, je vpeta tudi v različne strokovne projekte in prenos znanja v prakso ter je aktivna je pri širjenju zavedanja o pomenu varovanja tal.