12.12.2023; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Prijazno vabljeni na predavanje dr. Martina Gaberška z naslovom Prah, več kot zgolj nadloga, ki bo v torek, 12. decembra 2023, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani. Na predavanju bo predavatelj podrobneje predstavil vire trdnih delcev oz. prahu, različne tipe prahu, kako se obnašajo v okolju in kaj nam posamezen tip o okolju pove. Odgovoril bo na vprašanje, zakaj geologi sploh preučujejo prah, in ponudil vpogled v zgodovinski razvoj raziskav prahu s poudarkom na raziskavah v Sloveniji. Na kratko bo predstavil metode raziskav, ki jih najpogosteje uporabljamo, ter nekaj zanimivih rezultatov in trenutnih trendov.
Prah bi lahko opredelili kot skupek trdnih delcev, ki se med seboj razlikujejo po številnih lastnostih. Delci prahu so različno veliki, od le nekaj nanometrov do več deset ali 100 mikrometrov, razlikujejo se po mineralni in elementni oz. kemični sestavi (pogosto so sestavljeni iz potencialno strupenih elementov, vsebujejo organske spojine, tudi mikroplastiko), pa tudi po obliki in izvoru, ki pomembno vpliva na vse naštete lastnosti. Trdni delci lahko izvirajo iz naravnih ali antropogenih virov. Zelo pomemben vir trdnih delcev v okolju, predvsem v mestih, so antropogene dejavnosti, saj skoraj vsaka človeška aktivnost do neke mere povzroča izpuste trdnih delcev. Delci so izpuščeni v ozračje, kjer so lahko podvrženi različnim fizikalno-kemičnim spremembam in lahko potujejo na krajše (lahko samo nekaj centimetrov) ali daljše razdalje, lahko tudi med celinami, kot se na primer dogaja s puščavskim prahom. Sčasoma se trdni delci usedejo, sedimentirajo v različnih naravnih in antropogenih okoljih, tako zunanjih kot notranjih, oz. v bivanjskem okolju, s čimer dobimo različne vrste prahu. Prah nam po eni strani nudi edinstven vpogled v geokemične procese v okolju, po drugi strani pa lahko ob zaužitju ali vdihovanju predstavlja tveganje za zdravje ljudi.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Dr. Martin Gaberšek, rojen 1989, je raziskovalec na Geološkem zavodu Slovenije. Leta 2020 je doktoriral na Univerzi v Ljubljani s področja geologije oziroma natančneje s področja okoljske geokemije. V doktorski disertaciji se je posvečal celostnemu pristopu k preučevanju geokemije trdnih anorganskih delcev v urbanem okolju. Z raziskavami geokemičnih procesov, predvsem v urbaniziranih območjih, je nadaljeval tudi v zadnjih letih. Do sedaj je objavil 11 izvirnih znanstvenih člankov, od katerih je prvi avtor petih. Enega izmed njih je leta 2022 tedanja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) uvrstila v izbor »Odlični v znanosti«. Je član mednarodnega Združenja za okoljsko geokemijo in zdravje (SEGH) ter Ekspertne geokemične skupine geoloških zavodov Evrope (GEG EGS).