14.11.2023; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Vljudno vabljeni na predavanje zasl. prof. dr. Jožefa Vižintina z naslovom Tribologija kot veda in znanost, ki bo v torek, 14. novembra 2023, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Beseda tribologija izvira iz grške besede tríbos. Je nauk o trenju, obrabi in mazanju. Trenje in obraba se pojavljata v mikro- ali nanotribološkem kontaktu, ki je sestavljen iz dveh trdnih teles, vmesnega medija in okolice. Trenje in obraba sta naravna pojava, ki spremljata človeštvo že od kamene dobe, ko je človek s trenjem naredil ogenj in izvrtal prvo luknjo v kamen. V tistem obdobju so za prevažanje težkih spomenikov izdelali posebne sanke, ki so jih nato vlekli po prej pripravljenih poteh, politih z vodo, ki jim je služila kot mazivo. Že v tistem obdobju so se torej srečali s tribološkimi problemi, ki pa jih seveda niso tako poimenovali.
V predavanju bo najprej prikazan kratek pregled razvoja tribologije v Sloveniji in nato, kaj je tribologija, s čim se ukvarja, kaj preučuje ter kakšen pomen ima za gospodarstvo in družbo kot celoto. Pojasnjeno bo, kaj je inženirska in kaj kontaktna površina, kako je sestavljena inženirska površina, kakšne so iteracije med inženirsko površino in okolico ter kaj označuje pojem tribološki kontakt. Opisana bosta pomena trenja in obrabe ter razloženi tribološki procesi, ki nastanejo zaradi trenja, obrabe in mazanja. Prikazane bodo vrste maziv in njihova sestava. Opisani bodo postopek formulacije maziv in uporaba maziv ter stanja mazanja. Na koncu bo izpostavljen še gospodarski pomen tribologije, in sicer s stališča prihranka energije, osnovnih surovin in varovanja okolja pri proizvodnji in delovanju pogonskih in delovnih sistemov ter prometa.
Zasl. prof. dr. Jožef Vižintin, rojen leta 1943, je predaval na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Doktoriral je leta 1979 s področja mehanskih pogonov. Leta 1980 je bil izvoljen za generalnega direktorja Zavoda za raziskave materialov in konstrukcij (ZRMK), kjer je ostal dva štiriletna mandata. Po zaključku drugega obdobja se je na povabilo vrnil na Fakulteto za strojništvo in prevzel skrb za predmeta Tribologija in Mehanski pogoni. Po povratku je najprej posodobil vsebino obeh predmetov, ustanovil Laboratorij za tribologijo in tehnično diagnostiko ter uvedel podiplomski študij v okviru obeh omenjenih predmetov. Laboratorij je leta 1990 zaradi prostorske stiske preselil na Papirni Institut. Leta 1994 je ustanovil Center za tribologijo in tehnično diagnostiko (CTD). Center je vodil vse do upokojitve leta 2016. Bil je ustanovitelj in vodja Katedre za tribologijo in vzdrževanje. Katedra je pokrivala deset predmetov, ki jih je postavil in nekatere med njimi tudi predaval. Ima 13 patentov, 11 poglavij v znanstvenih monografijah, 168 izvirnih člankov, 4700 citatov, 15 doktorantov in 18 magistrov. Izdal je dve strokovni knjigi v angleščini, eno v slovenskem jeziku ter 21 zbornikov z mednarodnih konferenc s področja tribologije. Za industrijo je razvil konkavno-konveksni profil za polžasta gonila in dve bio olji na osnovi oljne repice, ki se prodajajo na trgu, v industrijo je vpeljal metodo za diagnosticiranje okvar na strojnih elementih z analizo obrabnih delcev in analizo vibracij. Razvil je keramična tesnila. Pomen tribologije in tehnične diagnostike je promoviral na več kot 10 strokovnih seminarjih in prek 20 mednarodnih konferencah v Sloveniji in več konferencah v tujini. Za znanstveno in pedagoško delo je prejel Zoisovo nagrado za znanstvene dosežke, zlato plaketo Univerze v Ljubljani, več mednarodnih nagrad ter nagrado za življenjsko delo Zveze strojnih inženirjev Slovenije. Ima tudi več člankov v dnevnem časopisju s področja inovacij. Je član več mednarodnih združenj s področja tribologije in redni član Inženirske akademije Slovenije (IAS). Bil je ustanovitelj IAS in njen večletni predsednik in generalni tajnik.