10.10.2023; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Vljudno vabljeni na predavanje izr. prof. dr. Boštjana Batagelja z naslovom Kdaj se bomo lahko teleportirali?, ki bo v torek, 10. oktobra 2023, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Teleportacija je zamisel, ki se pogosto pojavlja v znanstveni fikciji in opisuje hipen prenos predmeta na velike razdalje brez fizičnega premagovanja vmesne razdalje. Kvantna teleportacija – prenos informacije osnovnih fizikalnih delcev z izkoriščanjem kvantne prepletenosti – je pred leti postala realnost, medtem ko je način, kako maso z enega mesta v prostoru prenesti na drugega, še vedno v domeni znanstvene fikcije in ostaja pereč znanstveni izziv.
V poljudnem predavanju se bomo najprej seznanili s ključnimi tehnološkimi značilnostmi teleportacije za zagotavljanje učinkovitosti in uporabnosti tehnologije. Nekatere izmed njih posegajo na področje etike ter skladnosti z družbenimi pravili, infrastrukturo in do sedaj znanimi oblikami prevoza. Dotaknili se bomo izzivov, kot so kompleksnost informacij in energijske zahteve teleportacije na makroskopski ravni. Sledil bo pregled tehničnih informacijsko-komunikacijskih zahtev za prenos informacije o sestavi in zgradbi predmeta, kot so zanesljivost, energetska učinkovitost, varnost in hitrost. Kljub nekaterim obetavnim znanstvenim dosežkom je še vedno treba rešiti ključne tehnične, logistične in etične dileme, preden bo teleportacija postala resničnost v vsakdanjem življenju. Predavanje bomo zaključili z izračunom, kdaj v prihodnosti sploh lahko pričakujemo, da bo teleportacija zaživela v realnosti.
Izr. prof. dr. Boštjan Batagelj je diplomiral, magistriral in doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V petindvajsetih letih pedagoškega udejstvovanja prenaša znanje na študente elektrotehnike s poučevanjem predmetov na fizičnem nivoju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, kot so radijske komunikacije, optične komunikacije, satelitski in navigacijski sistemi ter tehnološke osnove multimedije.
Trenutno je prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost na Fakulteti za elektrotehniko in skrbnik doktorskega študijskega programa Elektrotehnike. Z raziskovalnim delom v Laboratoriju za sevanje in optiko bogati zakladnico znanja na področju prenosnih in dostopovnih telekomunikacijskih omrežij, zasnovanih na mikrovalovni fotoniki ter optičnih in radijskih tehnologijah, na primer 5G. V raziskovalne projekte vključuje domača in tuja podjetja ter tuje univerze (Ain Shams University iz Kaira, madžarsko Budapest University of Technology and Economics in University College London). V letih od 2011 do 2018 je bil predsednik Strokovnega sveta Centra odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo. Njegov bogati opus preko 700 objavljenih del vključuje tudi 12 patentov. Poleg številnih namenskih izobraževanj za končnega naročnika je tudi urednik 30 zbornikov strokovnih seminarjev iz optičnih in radijskih komunikacij, ki so vzorno stičišče med slovensko industrijo in akademskim okoljem. S sodelavci že pripravlja 26. seminar radijskih komunikacij, ki bo konec januarja 2024. Njegovi doktorski študentje ga že vrsto let nominirajo za mentorja leta pri Mladi akademiji, pri čemer poudarjajo njegovo nesebično pomoč pri pridobivanju znanstvenih kompetenc. Študentje pod njegovim mentorstvom prejemajo najvišja priznanja univerze, s svojimi prispevki na konferencah zmagujejo v izbranih kategorijah in osvajajo prva mesta na mednarodnih tekmovanjih.