29.03.2022; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Vljudno vabljeni na predavanje prof. dr. Borisa Roglja o demenci z naslovom Molekularne in celične osnove demence, ki bo v torek, 29. marca 2022, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani.
Število oseb, ki živijo z demenco in drugimi nevrodegenerativnimi motnjami, narašča. Te bolezni nastajajo pri prizadetih posameznikih več let, so postopoma vse hujše in se po vse večjem oviranju normalnega, samostojnega življenja prizadetega končajo s smrtjo. Negativno vplivajo na družine, skupnosti in zdravstvene sisteme po vsem svetu. V nekaterih državah je demenca postala glavni vzrok smrti, vendar še ni znano učinkovito zdravilo, ki bi lahko pozdravilo ali kontroliralo potek kateregakoli nevrodegenerativnega obolenja. Nujno potrebno je poglobiti in izboljšati znanje o vzrokih in potekih teh bolezni zlasti na molekularnem in celičnem nivoju. Katere so pomembne bolezenske spremembe v živčnih celicah na molekularnem nivoju? Kako do njih pride? Kakšne so posledice? Kako lahko na vse to vplivamo? Na ta način lahko identificiramo nove tarče za razvoj zdravilnih učinkovin, ki bi omogočile uspešnejše zdravljenje z intervencijskimi terapijami. Pri večini bolnikov s temi boleznimi prihaja do kopičenja oziroma agregacije določenih beljakovin znotraj ali zunaj živčnih celic. Naše raziskave so pokazale, da napake pri transportu in razgradnji nekaterih značilnih beljakovin vodijo v kopičenje le-teh na napačnih mestih znotraj živčnih celic, posledica tega pa je oviranje celičnih procesov in odmiranje celic. Za frontotemporalno demenco (FTD), lateralno amiotrofično sklerozo (ALS) in celo Alzheimerjevo bolezen (AD) so značilni citoplazemski agregati proteina TDP-43, ki se normalno nahaja v jedru celice. To odpira eno najpomembnejših vprašanj na tem področju: »Kaj omogoča jedrnemu proteinu TDP-43, da se akumulira in agregira v citoplazmi?« Odgovor se najverjetneje skriva v spremenjenem izražanju TDP-43, njegovih modifikacijah, napakah pri lokalizaciji in/ali razgradnji. Opisal bom sedanje razumevanje teh procesov in terapevtske možnosti.
Boris Rogelj, molekularni biolog, je vodja Odseka za biotehnologijo na Institutu »Jožef Stefan« in redni profesor na Univerzi v Ljubljani. Po opravljenem doktoratu na Institutu »Jožef Stefan« je leta 2000 odšel na podoktorsko izpopolnjevanje na University College London v Združenem kraljestvu, kjer je tri leta proučeval molekularne osnove učenja in tvorbe spomina. Raziskovalno delo je nadaljeval na King’s College London, kjer se je osredotočil na molekularne in celične vzroke za nastanek hudih bolezni živčevja, kot so Alzheimerjeva bolezen, frontotemporalna demenca in amiotrofična lateralna skleroza. Od leta 2011 te raziskave nadaljuje v Sloveniji. Rezultati njegovih raziskav so bili objavljeni v številnih uglednih mednarodnih revijah, kot so Science, Nature Genetics, Nature Neuroscience, Molecular Cell in Brain in izkazujejo okrog 8000 citatov. Za dosežke v znanosti je leta 2017 dobil Lapanjetovo nagrado ter leta 2019 Zoisovo priznanje. Ima pomembne funkcije v Slovenskem biokemijskem društvu, Slovenskem nevroznanstvenem društvu ter društvu Spominčica – Alzheimer Slovenija.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodku lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.
Dogodek bo potekal ob upoštevanju aktualnih odlokov glede virusa SARS-CoV-2. Kulturna dejavnost se izvaja brez dodatnih omejitev števila obiskovalcev, postavitve sedežev ali izpolnjevanja pogoja PCT.