19.12.2019; 11:00 - 12:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
vabimo vas na tiskovno konferenco Slovenske matice, na kateri bomo predstavili
likovno monografijo akademika prof. Andreja Jemca Vse, kar je,
prevod Anouilhove Antigone, ki ga je pripravil prof. Aleš Berger in s spremno besedo dopolnil prof. Janez Pipan,
literarnozgodovinsko študijo prof. dr. Matevža Kosa Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni,
Monografija Vse, kar je akademika Andreja Jemca zajema izjemen, navdihujoč opus likovnih del iz slikarjevega zadnjega ustvarjalnega obdobja. Delu je dodana bravurozna spremna beseda akademika prof. dr. Milčka Komelja, ki o Jemčevi ustvarjalnosti zadnjih let zapiše: »Prefinjeni slikarski kolorist Andrej Jemec se v svojem poudarjeno barvitem ustvarjalnem prostranstvu izraža zlasti z rahločutno potezo. Ta je v osnovi rahla, krhka, a energična in sunkovito natrgana, da v poletu skozi barvno osnovo vse prešinja in oživlja; lahko pa je tudi krepka in masivna, da zakoliči arhitektonske temelje, nad katerimi in med katerimi se odvija barvito življenje. V svojem spoju z barvo je videti kot pesniška beseda ali rojevajoč se in minevajoč zvok očarljivo sugestivne vizualne glasbe. Slikarjeva barvna planjava je za umetnika ocean ali kozmos, v katerem se ritem oblik v svoji mnogoglasnosti ali z nosilnim linijskim zvokom preliva v nadzemsko ali zeleno zemeljsko prostranstvo, ga s svetlobo prižiga ali zatemnjuje in s spleti svojega črtovja in barvnih razmerij v zvenenje prosojnih ali snovno poudarjenih površin vrisuje ali slikarsko vpisuje vse, kar je. Zato je umetnik že v preteklosti svoje delo dojel kot Utrip vsega, kar je, »tematiko« svoje doslej najnovejše razstave v ljubljanski AS galeriji, na kateri je leta 2019 del v tej knjigi zajetih novih slik prvič predstavil, pa je naslovil kar z besedami Vse, kar je … in to »vse« izenačil še s prostranstvi svoje duhovne domovine v sintagmi Moja domovina – Vse, kar je … Vse, kar je, pa je kar najbolj naravno zgostil tudi v naslov pričujoče knjige.« Knjigo je oblikoval Matija Jemec, fotografijo avtorja je prispeval Tihomir Pinter, fotografije slik pa Matija Pavlovec in Aleksander Lilik. Za prevode angleških besedil je poskrbela Špela Truden. Izid knjige, ki jo je natisnila Tiskarna Print Medium iz Žirovnice, sta podprla Slovenijales Skupina in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. V njej je zbranih 32 reprodukcij risb in 80 reprodukcij slik.
Knjižni predstavitvi Jemčevega najnovejšega opusa bo v ponedeljek, 23. decembra 2019, ob 17. uri sledil še pogovor z ustvarjalcem, s čimer želi Slovenska matica počastiti slikarjevo 85-letnico in obenem s svojimi članicami in člani ter zunanjimi obiskovalci naših prireditev nazdraviti prihajajočemu letu 2020. Ta sklepni dogodek leta sodi v sklop prireditev Matica pod zvezdami, ki jih podpira Mestna občina Ljubljana.
Na zadnji tiskovni konferenci Slovenske matice v letu 2019 bomo predstavili tudi slovenski prevod Anouilhove drame Antigona. Slovenska matica je v svojih žlahtnih založniških letih izdajala zbirko Vezana beseda, v kateri so izšli na primer Župančičevi prevodi Shakespearovih del. Danes se izdajanju dramskih del skoraj vse založbe izogibajo, zato ni presenetljivo, da Slovenci doslej nismo imeli knjižnega natisa tako pomembnega dramskega besedila, kot je Anouilheva Antigona, ki je eno najbolj kontraverznih in interpretiranih dramskih besedil 20. stoletja. Drama je bila prvič uprizorjena leta 1944 v času nacistične okupacije Francije, zato je v okupiranem Parizu doživela povsem nasprotujoče interpretacije. Vendar je poleg političnih in družbeno angažiranih vprašanj eden vidnejših francoskih dramatikov 20. stoletja pomemben predvsem zaradi njegovih spraševanj o zlu in ohranjanju čistosti, o brezsmislu vsakršnega upora posameznika. Le malokdo pa ve, da je Dominik Smole, preden je napisal svojo lastno, znamenito slovensko Antigono, prebral slovenski prevod te Anouilhove igre, ki ga je Bogomil Fatur pripravil za akademijsko predstavo konec petdesetih let. Zato je knjižna izdaja Anouilheve Antigone v slovenščini pomembna tudi za raziskovanje vplivov in sorodnosti med obema besediloma. Anouilhovo dramo bosta na tiskovni konferenci podrobneje predstavila prevajalec Aleš Berger in avtor obsežne spremne besede Janez Pipan.
Anouilhova Antigona, ki je izšla kot 32. zvezek zbirke Vezana beseda, obsega 236 strani.
Pred zaključkom leta je izšla še literarno-zgodovinska študija prof. dr. Matevža Kosa Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni. »Matevž Kos v knjigi Leta nevarnega življenja stavi na literarnozgodovinsko poetiko fragmenta, na to, da lahko fragment, ki celote ne poskuša zajeti po dolgem in počez, o njej vendarle pove več kot izčrpna sinteza. Poleg tega daje bralcu jasno vedeti, da s svojo literarnozgodovinsko pripovedjo, ki literarni kaj in kako dopolnjuje zlasti z zgodovinskim kontekstom, plete zgodbo, zgodbo o zgodbah. Podoba celote, ki se izpisuje na straneh Kosove knjige, nikakor ni enoznačna, zaznamovana z vnaprejšnjo avtorjevo sodbo. Zgodovina je »temna snov«. Zgodovinsko dogajanje na Slovenskem med drugo svetovno vojno se Kosu kaže kot veriženje navzkrižnih procesov – »okupacija, upor, revolucija, protirevolucija, državljanska vojna, kolaboracija« –, s tem da so legitimnost upora načeli revolucionarno nasilje med vojno in množični pomori po njej, legitimnost odpora proti revolucionarnemu nasilju pa sodelovanje z okupatorjem. V tej zapleteni konstelaciji »preostanek« rešuje literatura, pričevanjska in izmišljijska. Literatura ta presežni preostanek lovi bodisi iz perspektive jaza v avtobiografski dnevniški prozi ali romanu bodisi z večperspektivično pripovedjo v polifonem romanu: s svojim vsakokratnim tako resniči to, kar se je, in tisto, kar bi se lahko zgodilo. V Kosovih fragmentih se kot najboljša slovenska literatura o drugi svetovni vojni navsezadnje izkristalizira pisanje, ki ga odlikujejo piščeva brezobzirna iskrenost do sebe oziroma drža brez predsodkov do drugih, čutnonazorno priklicevanje človeške izkušnje in slogovna ekonomija, ki nedoumljivost in strašljivost človeške usode prikazuje asketsko, z ‘manj je več’,« je o najnovejši Matičini literarno-zgodovinski monografiji zapisal prof. dr. Vid Snoj.
Matevž Kos v Letih nevarnega življenja natančneje razbira romaneskna dela tako pričevalcev vojne, med njimi Edvarda Kocbeka, Vitomila Zupana, Lojzeta Kovačiča in Zorka Simčiča, kot mlajših avtorjev sodobnega slovenskega romana na temo druge svetovne vojne.
Delo, ki obsega 192 strani, je izšlo kot 75. zvezek zbirke Razprave in eseji.
Slovenski prevod Anouilhove Antigone in Kosovo literarno-zgodovinsko študijo Leta nevarnega življenja je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.