24.09.2019; 11:00 - 12:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Na tiskovni konferenci bomo najprej spregovorili o knjižni izdaji raziskave in razprave profesorja dr. Matjaža Zwittra Pogovarjamo se o evtanaziji, ki govori o temi, o kateri se v našem prostoru skorajda ne znamo ali celo ne zmoremo pogovarjati strpno in s tehtnimi argumenti. Njen namen je zato spodbuditi našo družbo k preudarnemu razmisleku o našem odnosu do hudo bolnih, ostarelih in umirajočih. O svojem delu bo na tiskovni konferenci spregovoril avtor knjige, profesor medicine dr. Matjaž Zwitter. Svoj pogled na to izjemno delo pa bo predstavil tudi doc. dr. Božidar Voljč, dr. med., predsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko, ki je na zavihke knjige zapisal: »Knjiga o evtanaziji dr. Matjaža Zwittra, onkologa in profesorja etike na Medicinski fakulteti v Mariboru, se slovenski javnosti predstavlja v času, ko se je v Sloveniji razvnela razprava o primernosti njene uzakonitve. O evtanaziji je mogoče govoriti, jo utemeljevati in se o njej odločati z različnih, bolj ali manj premišljenih oziroma odgovornih stališč. Predlogi, da bi zdravniki prekinjali človeška življenja ali pri tem kakorkoli sodelovali, zahtevajo strpno, z ustrezno širino in potrebnim znanjem podprto razpravo. Vse to nam ponuja knjiga, ki je pred nami. Avtor nas kot zdravnik onkolog, ki je več desetletij spremljal tudi umirajoče bolnike, iz poglavja v poglavje vodi do zaključkov, ki naj bi jih poznal vsak, ki se želi tako ali drugače opredeljevati do z evtanazijo povezanih človeških in etičnih vprašanj. Brali naj bi jo tudi vsi, ki se pri svojem delu srečujejo s stiskami in trpljenjem, pa tudi spokojnostjo vseh, ki odhajajo.
Evtanazija bo ob svojih zagovornikih in nasprotnikih žal vedno imela tudi stranpoti, ki se jim spričo človeške narave ob še tako dobro zamišljenih izhodiščih ni mogoče izogniti. Ubijanje je v naravi vseh nas, meja med njim in evtanazijo je lahko zelo ozka, ali pa je ni. Knjiga nas povsod, kjer je potrebno, opozarja na prakse, ki evtanazijskim sporočilom zmanjšujejo njihovo verodostojnost.
Delo je napisano v prvi osebi- Avtor ob ves čas prisotni zvestobi zdravniškim vrednotam neredko razgrne še svoja osebna stališča, kar odpira možnost demokratične etične razprave. A ko bomo knjigo profesorja dr. Zwittra sprejeli v branje in razmišljanje, v Sloveniji o evtanaziji ne bo mogoče razpravljati brez upoštevanja njenih vsebin in sporočil.«
Prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med. je 41 let delal kot specialist onkologije z radioterapijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Kot zdravnik je sedaj upokojen, še vedno pa dela kot predstojnik Katedre za medicinsko etiko in pravo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Njegova strokovna bibliografija obsega 50 člankov, ki so vključeni v podatkovno zbirko PubMed ter so-uredništvo dveh knjig o komunikaciji v medicini, ki sta izšli pri The New York Academy of Sciences ter pri založbi Springer. V letu 2018 je pri Cankarjevi založbi izšla njegova knjiga Pogovori o zdravniški etiki, v začetku leta 2019 pa je pri založbi Springer izdal za mednarodno bralstvo prirejeno izdajo Medical Ethics in Clinical Practice.
Drugi del tiskovne konference bomo posvetili spominu na člana Slovenske matice dr. Ericha Prunča, in sicer posthumni izdaji njegovih pesniških zbirk Tihožitja in Besi. Besi so ležali v avtorjevem predalu in šele s to knjigo doživljajo svoj prvi natis. Knjigo, pri kateri Slovenska matica sodeluje s celovško Mohorjevo založbo kot sozaložnica, je skrbno pripravil urednik Reginald Vospernik. Spremni besedi sta prispevala akademik prof. dr. Matjaž Kmecl in dvor. svetnik prof. dr. Reginald Vospernik, ki bosta sodelovala tudi na naši predstavitvi in podrobneje predstavila osebnost in delo znamenitega koroško-slovenskega jezikoslovca, slavista, literarnega zgodovinarja, pesnika in prevajalca. Izviral je iz številne kmečke družine iz Straše vasi pri Škocjanu v Podjuni, že zgodaj pa se je izoblikovala njegova literarna in gledališka nadarjenost. V Gradcu je zaključil študij slavistike, bil je zagnan gledališki inovator predstojnik oddelka za prevajalstvo v Gradcu, pa tudi pesnik, visoko cenjen v nekdanji Jugoslaviji in sedanji Sloveniji. Leta 2007 je postal dopisni član SAZU, bil je tudi častni senator Univerze v Ljubljani. Med obema objavljenima zbirkama leži skoraj pol stoletja avtorjeve osebne zgodovine, tako da Tihožitja in Besi razkrivajo tudi pesnikov razvoj od koroškega uporniškega aktivizma v vase ponikujočo erotično razbolelost in zapuščenost.
»Prunč se na svoj način vključuje v tisti tok slovenske poezije, ki se ga je oprijela oznaka novi subjektivizem, lahko tudi intimizem – pač kot odgovor na zunajliterarne zahteve, naj bo pesnik odgovoren za (nevzdržno) družbeno stanje.« (Matjaž Kmecl)
»Erich Prunč je bil neutruden znanstvenik, pesnik, vnet diskutant ob številnih priložnostih, inovativen gledališčnik, spreten soorganizator Koroških kulturnih dni, društvenik in ploden publicist.« (Reginald Vospernik)