05.09.2019; 11:00 - 12:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
POGOVORI Z NIKOMER
Z izdajo pesniške zbirke Braneta Senegačnika Pogovori z nikomer začenja Slovenska matica izpisovati novo poglavje v svoji 155-letni založniški zgodovini, saj bo predstavljena prva Matičina pesniška zbirka Mozaiki. Kakor je spregovarjal že Gregor Strniša, njeno poimenovanje govori o tem, da je poezija edina, ki zmore z jezikom zlepiti drobce sveta v celoto in v izkušanju človekove bivanjske stiske celo poustvariti njegovo izgubljeno totaliteto.
Pesniško zbirko začenja mednarodno uveljavljen slovenski pesnik Brane Senegačnik (1966), čigar pesmi so pod naslovom Tišina i druge pesme izšle tudi v srbščini in za prevod katerih je prevajalec Peter Rak lani prejel nagrado Miloša N. Đurića. Avtor je doktoriral iz klasične filologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je zaposlen, zato so Pogovori z nikomer tudi tih in umirjen, do roba zamolka in tišine prignan dialog z antično duhovno tradicijo, obenem pa s svojim nenehnim spraševanjem in prevpraševanjem človeka, njegovega jezika in bivanjske drže izpričujejo širino, ki se dotika vseh koordinat evropske kulture, predvsem pa naših tu in zdaj, v katera smo neusmiljeno ujeti. Prav iz takega razumevanja poezije zmore Brane Senegačnik preseči določnice prostora in časa ter s svojo pesniško besedo bralca popeljati do meja večnosti in neskončnosti. Pogovori z nikomer z variiranjem sonetne forme tudi na oblikovni ravni pomenijo izjemen pesniški izziv in zaradi avtorjeve slogovne virtuoznosti obenem neizbrisno bogatijo sodobni slovenski pesniški prostor. Brane Senegačnik je doslej izdal šest pesniških zbirk (Srčni grb, Na temnem pragu upa, Ptica iz črnih zvezd, Dvojni čas, Arie antiche, Tišine) in objavil tri knjige esejev o duhovnih problemih sodobne slovenske kulture (V iskanju izgubljene mere) in o poglavitnih literarnoteoretičnih in poetoloških vprašanjih (Paralipomena poetica, Smrt lirike ?). Njegova besedila so uglasbili nekateri najvidnejši predstavniki različnih generacij slovenskih skladateljev (Lojze Lebič, Igor Štuhec, Damijan Močnik). Izdal je tudi več knjig prevodov iz grške, rimske in renesančne književnosti, opremljenih s komentarji in spremnimi študijami (Ajshil, Sofokles, Evripides, Epiktet, Pindar, Giovanni Pico della Mirandola). Za prevod Senekovega Ojdipa je leta 2012 prejel Sovretovo nagrado.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU, od prvih natopov do današnjih dni
Drugo, pomembno delo, ki ga bomo predstavili na tiskovni konferenci, je celovit prikaz gledališke zgodovine in razvoja institucionalnega gledališča v Trstu od začetkov do danes, ki ga je pripravila uveljavljena, ugledna Tržačanka Bogomila Kravos. Bogomila Kravos (Trst 1948) je slavistka, teatrologinja, doktorica znanosti s področja literarnih ved in samostojna raziskovalka. Poučevala je na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu, s Sergejem in Ivanom Verčem ter Borisom Kobalom je vodila Slovensko amatersko gledališče (1971–1977), bila med ustanovitelji Novega tržaškega teatra (1989–1990), vodila je Slovenski klub v Trstu (1994–2004) in je od leta 1991 predsednica mestnega društva Slavko Škamperle. Kot izvedenka za tržaško Slovensko stalno gledališče sodeluje s Slovenskim gledališkim inštitutom v Ljubljani, tržaškima Civico Museo Teatrale C. Schmidl in Slovenskim raziskovalnim inštitutom. Doslej je objavila monografska dela: Slovensko gledališče v Trstu 1945–1965 (Ljubljana: SGM, 2001), Zlatina leta v tržaškem gledališču (Koper: Lipa, 2003), Slovensko stalno gledališče v Trstu – tradicija v medkulturni stvarnosti (Ljubljana: SGM, 2011), Slovenska dramatika in tržaški tekst (Ljubljana: SGM, 2011), SAG – TRST (Slovensko amatersko gledališče od sezone 1971/72 do sezone 1976/77) (Ljubljana: SGM, 2012), Zgodba mojega očeta (Ljubljana: SM, 2013), Un teatro per la città (Trst, Ljubljana: SLORI, SSG, SLOGI, 2015), zbirka esejev Aplavz tržaškemu gledališkemu ansamblu iz let 1945–65 (Trst: ZTT, 2017). Objavlja tudi v strokovnem tisku. Sopodpisala je scenarij dokumentarca Pappenstory – Štorija o slovenskem amaterskem gledališču SAG Trst (Bela film, rež. Martin Turk, 2016).
Monografija Slovensko gledališče v Trstu. Od prvih nastopov do današnjih dni 1848–2018 je najbolj celovit pregled gledališke dejavnosti Slovencev v Trstu in okolici od začetkov v letu 1848 do danes. Avtorica Bogomila Kravos je v njej zbrala in objavila pomembne vire in fotografsko gradivo, ki govorijo o začetkih narodnega in obenem gledališkega prebujenja Slovencev na Tržaškem. Gledališko zgodovino Trsta povzema kronološko, po pomembnejših obdobjih in zgodovinskih prelomnicah. Vsakemu razdelku je dodala tudi seznam vseh zabeleženih uprizoritev.
Kljub izjemni količini podatkov je prikaz razvoja tržaškega gledališča, kot ga izpisuje Bogomila Kravos, predvsem živa in živeta gledališka stvarnost, saj avtorica navaja številne javne dokumente – pisma, kritike, časopisne izrezke, v katerih niso poudarjena zgolj zgodovinska dejstva, ampak tudi politični, kulturni, jezikovni in povsem medčloveški odnosi v tržaškem gledališkem okolju. Delo Slovensko gledališče v Trstu. Od prvih nastopov do današnjih dni. 1848–2018 je dragoceno tudi zato, ker v njem avtorica uspe odstreti odrske zavese po zaključku predstave in potem, ko so ugasnili žarometi javnosti. S celotnim priloženim strokovnim aparatom in natančnimi popisi bo njeno raziskovalno delo nedvomno postalo dragocen vir za prihodnje raziskovalne rodove.