26.02.2019; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Vodilo graditve stavb je v kakovostnem notranjem okolju, kjer moramo doseči celovito udobje, zdravje in spodbudne razmere za individualnega uporabnika. Optimalna kakovost notranjega okolja je osnovna fiziološka potreba. Slaba kakovost se odraža v nezadovoljenosti osnovnih fizioloških potreb in s tem v nezmožnosti uresničitve ostalih potreb, ki se nahajajo hierarhično višje. Zadovoljitev človeških potreb kot glavno vodilo načrtovanja pogosto kloni pod ekonomskimi interesi. Pomen individualnega človeka, njegovih potreb in zahtev v procesu graditve je poznan že 2500 let, a je danes pogosto izvzet. To je razvidno iz zakonodaje, enostranskih načrtovalskih ukrepov in neupoštevanih antropogenih vzrokov podnebnih sprememb. Takšen pristop se odrazi v neudobnih in nezdravih razmerah ter ostalih negativnih zdravstvenih izidih. Namen predavanja je predstaviti pomen posameznika v procesu načrtovanja zdravih in udobnih stavb. Na izbranih primerih bo predstavljeno delo avtorice v pedagoškem in raziskovalnem smislu, kjer se dotakne glavnih težav današnjega načrtovanja, s ciljem osveščanja posameznega deležnika graditve in tudi družbe v celoti.
Naše odločitve določajo tri razsežnosti resnice o svetu, narodih in nas samih: prosojnost kozmičnih zakonov, konstelacija družbenih odnosov in nedoumljive silnice naše osebne sredine. Namen prispevka je nakazati, kako tri razsežnosti v soodvisnosti določajo razmerje med možnostmi in mejami našega sodelovanja na kolektivni in osebni ravni. Organsko notranjo zvezo med kozmičnimi, družbenimi in osebnostno-duhovnimi danostmi sveta vidijo samo tisti, ki niso egocentrično, zgolj pragmatično, ideološko ali celo anarhistično usmerjeni. Uvid v strogo vzročnost v soodvisnosti teh treh vidikov resničnosti zahteva izredno visoko mero znanja, osebne integritete in etične ozaveščenosti v iskanju in izvajanju konkretnih predlogov, ki določajo naše življenje.
Mateja Dovjak je docentka in raziskovalka od leta 2007 na gradbeni fakulteti v Ljubljani. Pomemben je njen prispevek k razvoju novih področij: načrtovanje po zasnovi “connective thinking approach”; eksergijske analize na ravni stavba-sistem-človek; razvoj morfologije načrtovanja zdravilnega okolja in sistema za individualno regulacijo udobnih in zdravih pogojev za uporabnika prostora ob sočasni minimalni možni rabi energije. Aktivno sodeluje z domačimi in tujimi strokovnjaki (Tokyo City University, Technical University of Denmark, Karlsruhe Institute of Technology). Je članica European Public Health Association, International Solar Energy Society, Tehničnega odbora Slovenskega inštituta za standardizacijo (Steklo, svetloba in razsvetljava v gradbeništvu). Sodeluje v Programu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (na temo Gradbene konstrukcije in gradbena fizika) in v Slovenskem društvu za akustiko.
Jože Krašovec je član Slovenske in Evropske akademije znanosti in umetnosti. Leta 1976 dosegel doktorat iz bibličnih ved na Bibličnem inštitutu v Rimu, leta 1982 iz filozofije na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, leta 1986 je na Sorboni v Parizu iz zgodovine religij-religijske antropologije (za Sorbono) in teologije (za Katoliški inštitut). Vse tri disertacije so objavljene v tujini. Od 2014 do 2017 je bil podpredsednika SAZU za področje družboslovja, humanistike in umetnosti. Znanstvenih monografij in člankov v domačih in tujih revijah, zbornikih in drugih publikacijah je okoli 200.
Vljudno vabljeni.
Naravoslovno-tehniški odsek