12.03.2019; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Velik del znanstvene, strokovne in laične javnosti meni, da je v ozračje izpuščeni ogljikov dioksid, ki ga s svojimi dejavnostmi proizvaja človek, bistven dejavnik nadnaravno izrazitega učinka tople grede, ki v zadnjih dobrih petdesetih letih povzroča dvigovanje povprečne letne temperature na Zemlji. Zato se je v svetu, predvsem v krogih naftne industrije, pred približno dvajsetimi leti uveljavilo stališče, da bi lahko izpuste CO2 zajeli, jih nato vtiskali v globoke Zemljine plasti, tako imenovane globoke geološke formacije, in jih tam skladiščili. Metoda je bila znana že pred tem, saj so na primer v številnih nahajališčih ogljikovodikov iz naravnega zemeljskega plina odstranjeni CO2 vtiskali nazaj v naftonosne plasti in s tem pospešili pridobivanje nafte. Kot geološki medij za shranjevanje CO2 veljajo predvsem naslednji trije: globoki »slani« vodonosniki, opuščena naftna in plinska polja ter plasti premogov. V Sloveniji imamo vse tri omenjene primere geoloških formacij za morebitno skladiščenje CO2. Leta 2011 smo izdelali tudi obširno študijo o možnostih skladiščenja tega plina pri nas, a, žal, niti do testiranja tovrstnega skladiščenja ni prišlo. Študija je pokazala, da bi bilo najprimernejše območje za to polje Petišovci. Zgornje ogljikovodikonosne plasti v globini 1200 do 1800 m so tam že večinoma izčrpane in bi vanje lahko vtiskali CO2, na primer iz očiščenega zemeljskega plina, ki ga črpajo iz globljih plasti (od globine 2,5 km navzdol). V Sloveniji tudi nimamo skladišča za uvoženi zemeljski plin, kakor ga imajo vse sosednje dežele, čeprav možnosti za to potencialno imamo.
Miloš Markič je od leta 1984 zaposlen na Geološkem zavodu Slovenije. Njegovo glavno področje raziskav sta temeljna in uporabna geologija in petrologija premogov na območju Slovenije. V zadnjih petnajstih letih pa se je ukvarjal tudi z možnostmi skladiščenja CO2 v globokih geoloških formacijah, z geološko pogojenimi vplivi na okolje pri pospešenem pridobivanju zemeljskega plina z metodo nizkoprostorninskega hidravličnega lomljenja kamnin, z oceno potenciala nekonvencionalnega zemeljskega plina pri nas in z možnostmi skladiščenja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v geoloških formacijah. Je član Ekspertne skupine za geoenergijo (GEEG) v okviru Združenja geoloških zavodov Evrope (EGS), Mednarodnega komiteja za petrologijo premogov in organske snovi (ICCOP) ter Društva za organsko petrologijo (TSOP). Za domačo revijo Geologija, International Journal of Coal Geology (Elsevier), Geologio Croatico in Geologos (Poljska) je recenziral več prispevkov s področja petrologije premogov.
Naravoslovno-tehniški odsek SM