27.02.2018; 18:00; Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Vabimo vas
na predavanje o zgodovini biološke vrste,
ki bo v torek, 27. februarja 2018, ob 18. uri
v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani.
Gregor Aljančič, Človeška ribica – 250 let po objavi znanstvenega opisa
Čeprav človeško ribico omenja že Valvasor, jo je z Vira pri Stični prvi znanstveno opisal Joannes A. Scopoli, v pismu Carlu Linnéju 3. maja 1762. Zaradi ličinki podobnega telesa je Linné okleval z objavo, dokler Scopoli ne najde odraslega osebka. Pri formalnem opisu vrste ga je leta 1768 prehitel dunajski zoolog Joseph N. Laurenti (1735–1805), ki je kratek opis nove vrste objavil skupaj z risbo v svoji doktorski razpravi Synopsis Reptilium, sicer eni od pomembnejših herpetoloških knjig svojega časa. Od takrat že 250 let velja tudi Laurentijevo latinsko ime za to dvoživko – Proteus anguinus. Laurenti je zapisal, da žival, ki jo je dobil pri celovškem vikarju, sicer naravoslovskemu Kranjcu Sigismundu Hohenwatu, živi v Cerkniškem jezeru. Scopolijev popravek, da tudi Laurentijeva žival izhaja iz podzemne jame blizu Stične, se nam še danes zdi najbolj verjetna, dvom o identiteti Laurentija ter avtorstvu Synopsis Reptilium, ki se je razvil predvsem čez 19. stoletje, pa ostaja nejasen.
V 250 in več letih je človeška ribica kot nekakšen naravoslovni mit že zdavnaj postal del nas in naše kulture. Zakaj torej danes simbolizira izginjanje podzemeljske biotske raznovrstnosti ter virov pitne vode, program zaščite krasa iz naravovarstvene Spomenice 1920 pa ostaja le delno uresničen?
Vljudno vabljeni.