01.03.2022; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Vljudno vabljeni na predavanje prof. dr. Franca Pohlevna Lesni škodljivci in naravna zaščita lesa, ki bo v torek, 1. marca 2022, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani.
Za dekompozicijo in kroženje snovi v naravi so razkrojevalci lesa izredno pomembni. V kolikor pa le-ti razgrajujejo uporabne izdelke in kulturnozgodovinske predmete iz lesa, pa govorimo o lesnih škodljivcih. Les kot organski material razkrajajo abiotski in biotski dejavniki, ki na lesu povzročajo različne oblike poškodb. Med abiotske dejavnike prištevamo predvsem sončno (UV) svetlobo in kisik, ki povzročata destruktivne procese le na površini lesa, katero lahko zaščitimo s površinskimi premazi. Hitrejše in bolj izrazite poškodbe pa na lesu povzročajo biotski ali biološki dejavniki, ki lahko že v nekaj tednih ali mesecih močno razvrednotijo ali pa celo uničijo lesne izdelke. Med te dejavnike v prvi vrsti prištevamo lesne glive in insekte. Lesne glive okužijo les s sporami. Ob primerni vlažnosti lesa (nad 20 %) se iz trosov razvije podgobje, ki prodre v notranjost in z izločanjem encimov razkraja sestavine lesa. Ker je za glivni razkroj potrebna vlaga, je zračno suh les popolnoma varen pred okužbo in trohnenjem s katerokoli lesno gobo, kar nam predstavlja naravno zaščito lesa pred glivami. Lesni insekti poškodujejo les predvsem z vrtanjem rovov. Še posebno nevarni so insekti, ki napadajo zračno suh les. Med temi so najbolj pogosti parketarji, trdoglavci in hišni kozliček, ki pa ljubijo beljavo ali pa les, ki so ga deloma razkrojile glive. V kolikor so predmeti izdelani samo iz jedrovine in če niso bili izpostavljeni trohnenju, so varni pred napadom večine lesnih insektov, tudi termitov. Tako je znanje o življenjskih pogojih in fiziologiji lesnih škodljivcev osnova za naravno zaščito lesa brez uporabe biocidov. Naravne postopke preventivne in represivne zaščite lesa bom na kratko predstavil ob koncu predavanja.
Franc Pohleven je upokojeni zaslužni redni profesor Biotehniške fakultete, UL. Najprej je raziskoval mikorizo, po letu 1990 pa proučuje lesne škodljivce (lesne glive in insekte) ter razvija okolju prijazne postopke in sredstva za zaščito lesa, zlasti predmetov in objektov kulturnozgodovinske dediščine. S tega področja je v Sloveniji organiziral štiri mednarodne znanstvene kongrese. Bil je vodja Slovenske gozdno lesne tehnološke platforme in ožji član odbora Forest-Based Sector Technology Platform (FTP) v Bruslju. Je izredni član Inženirske akademije Slovenije. Preko številnih COST, bilateralnih ter drugih mednarodnih projektov je tesno sodeloval z znanstvenimi inštitucijami v okviru EU, z Imperial College v Londonu, Technische Universität na Dunaju in Bundesforschungs-anstalt für Forst- und Holzwirtschaft v Hamburgu, s področja konzervatorstva z Metropolitanskim muzejem v New Yorku in s Smithsonian muzejem v Washingtonu, s področja zdravilnih gliv pa z Edible Mushroom Institute v Šanghaju. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih člankov ter soavtor več patentov, od katerih sta dva prešla v industrijsko proizvodnjo.
Z vidika zaščite okolja in boja proti podnebnim spremembam se že vrsto let zavzema za predelavo lesa ter popularizacijo rabe lesnih izdelkov. Od leta 2009 v Cankarjevem domu in po Sloveniji prostovoljno organizira razstave ter prireditev Čar lesa, katerih namen je ozaveščati javnost o pomenu predelave in uporabe lesa za varovanje narave in zdravja ljudi. Predlagal je, da se 13. maj razglasi za mednarodni dan lesa.
Dogodek bo potekal ob upoštevanju aktualnih odlokov glede virusa SARS-CoV-2. Glede na nepredvidljivost zdravstvenih razmer vas vabimo, da pred dogodkom obiščete spletno stran Slovenske matice www.slovenska-matica.si, kjer so objavljene spremembe v programu in morebitne odpovedi. Če do spleta ne dostopate redno, nas pokličite po telefonu na številko (01) 422 43 40. Število mest na prireditvi je omejeno.