15.11.2023; 11:00 - 12:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Prijazno vabljeni na novinarsko konferenco, ki bo potekala v sredo, 15. novembra 2023, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana). Na tokratni novinarski konferenci bomo predstavili knjige in zbornik, ki so nedavno izšli pri Slovenski matici. Dr. Bogomila Kravos bo spregovorila o avtobiografiji Moj Trst, ki je izšla v zbirki Spomini in srečanja, prof. dr. Denis Poniž bo predstavil svojo najnovejšo esejistično zbirko Videnja in védenja, prof. dr. Irena Avsenik Nabergoj pa obsežno monografijo Izvori podobe Judov v starejši slovenski književnosti. Obenem smo po dvajsetih letih obnovili Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, ki vsebuje različne prispevke uglednih strokovnjakov iz zgodovine naravoslovnih znanosti in tehnike. Na novinarski konferenci ga bo predstavil uredniški odbor, ki ga sestavljajo akad. prof. dr. Tadej Bajd, dr. Drago Kladnik in mag. Andrej Seliškar.
Zbirka Spomini in srečanja
Bogomila Kravos: Moj Trst
Bogata in spremenljiva zgodovina Trsta je na nek način miniaturna podoba slovenskega človeka in njegovega prebivanja v naših krajih skozi stoletja. Bil je stičišče in križišče mnogih poti in še številnejših nacionalnih interesov, mesto na prepihu v dobesednem in prenesenem pomenu, prostor klene slovenske besede in kraj njenega izganjanja in izginjanja, pristan svetlih upov in mračne resničnosti, vzor slovenske narodne povezanosti in točka našega nacionalnega razkola. To je Trst, kakor ga v svoji mladostni avtobiografiji ubeseduje Bogomila Kravos, dekle, ki s ponosom zre na slovenske domoljube svojega časa, in v zrelih letih z zatajevano bolečino in sramom opazuje brezbrižnost tržaških Slovencev do svoje identitete in skupne lastnine. Moj Trst ni zgolj portret mesta, naslikan z očmi otroka in odraščajočega dekleta, ampak je tudi dragocena galerija slovenskih Tržačanov in zakladnica tržaške govorice. Delo je prežeto z blagim humorjem in drznim karikiranjem, napisano je s krhko občutljivostjo in jasno odločnostjo obenem.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Razprave in eseji
Denis Poniž: Videnja in védenja
Leta 1989 je profesor za zgodovino drame na Akademiji za gledališče, film in televizijo Denis Poniž za zbirko Literarni leksikon prispeval zvezek, v katerem strokovno proučuje in predstavlja esej kot literarni žanr. V Videnjih in védenjih pa svojo strokovno vednost prenaša v esejistično formo. Zastavlja si vprašanja o svojih videnjih sveta in človeka, narave in živih bitij, literature in znanosti ter z izjemno razgledanostjo o pojavih bivanja, mišljenja in ustvarjanja, sočutjem do slehernega živega bitja, filozofsko osrediščenostjo na štiri Empedoklove snovne principe, predvsem pa s poudarjanjem etične razsežnosti človeka kot počela, s katero se človeštvo začenja in z odsotnostjo katere samo sebe izničuje, išče tudi odgovore nanje. S svojimi videnji in védenji razkrinkava sodobne družbene laži in manipulacije, od kapitalskih do medijskih, ter opozarja na pasti in nevarnosti nihilističnih ideoloških obrazcev. Poniževa drža vidca in vedeža nikoli ni avtoritarna, ampak esejistično obrnjena k drugemu in odprta za drugega, a nas vabi k premisleku s tako globino, širino in višino, da slutimo, kako postaja za nas vse zavezujoča, če v prihodnosti še želimo govoriti o slovenstvu, svetu in človeštvu.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Razprave in eseji
Irena Avsenik Nabergoj: Izvori podobe Judov v starejšem slovenskem slovstvenem izročilu
Zgodovinski spomin odnosov med Judi in Nejudi sega v antiko in se kaže kot stigmatizacija judovskega ljudstva. Judje skozi vso svojo zgodovino iščejo svojo identiteto v razmerah, ki jih določajo politični, ekonomski, religijski in ideološki dejavniki močnejših in vplivnejših narodov. Monografija obsega pet delov, ki so po namenu in obsegu različni. Prvi in drugi del predstavita različne vidike evropskega konteksta odnosov med Judi in Nejudi. Tretji in četrti prinašata pionirsko analizo judovske podobe v starejšem slovenskem slovstvenem izročilu, ki je nastajalo od srednjega veka dalje pod vplivom evropskih del različnih žanrov. Z vidika judovske podobe so med drugimi predstavljena dela Trubarja, Valvasorja in Svetokriškega; Dalmatinov, Škofjeloški, Kapelski in Drabosnjakov pasijon; Poljanski rokopis ter mnoštvo folklornih pasijonskih molitev. Avtorica izhaja iz ugotovitev o posebnostih hebrejskega (izraelskega, judovskega) ljudstva, kot se kažejo v Svetem pismu, v apokrifnih spisih, v patrističnih komentarjih, homilijah, videnjih in razodetjih. Peti del vsebuje primere judovske podobe v vplivnih basnih, novelah in drugih moralno-didaktičnih pripovedih starejšega evropskega slovstvenega izročila. Z obravnavo primerov judovske motivike v dobi razsvetljenstva pri izbranih avtorjih evropske romantike in pri Prešernu že nakazuje prehod iz obsežnega, večidel sakralnega starejšega slovstvenega izročila v širok razmah slovenske posvetne književnosti, ki bo tematika naslednje knjige.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, zvezek 17
Uredniški odbor: Tadej Bajd, Drago Kladnik, Andrej Seliškar
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike je pri Slovenski matici začel izhajati leta 1971. Doslej je izšlo šestnajst zbornikov, v katerih so bile obravnavane najrazličnejše teme, ki so posegale od prazgodovine do 19. stoletja. Leta 2002 je zbornik za dalj časa prenehal izhajati, po dvajsetih letih pa znova obujeni Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike s svojimi prispevki osvetljuje predvsem 20. stoletje. Takrat je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani, razvijati so se začela številna nova področja naravoslovja, tehnike, tehnologije, medicine, matematike. Prispevki so v prenovljenem zborniku krajši in poljudnoznanstvene narave. Cilj nove številke zbornika je tako kot pri prejšnjih ohranjanje slovenske naravoslovne in tehnične dediščine ter ohranjanje in razvoj slovenske znanstvene in strokovne terminologije. Na tem področju so s pripravo številnih strokovnih terminologij, tudi s področij naravoslovja in tehnike, v zadnjih dveh desetletjih ogromno prispevali sodelavci terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, pričujoči zbornik pa naj ima ob terminološkem pomenu tudi še vnaprej nepogrešljivo vlogo pri poglobljenem preučevanju zgodovine naravoslovja in tehnike. V tem zborniku so objavljena tudi vsebinska kazala predhodnih zvezkov.
Izid zbornika so finančno podprli Krka, d. d. (generalna pokroviteljica), Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU.