16.12.2024; 20:30 - 21:30; Peterlinova dvorana, Ulica Donizetti 3, 34000 Trst
Prijazno vabljeni na znanstveno predavanje prof. dr. Urške Perenič o opusu Borisa Pahorja z naslovom O Borisu Pahorju v zalivu rodnega mesta, ki bo v ponedeljek, 16. 12., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani (Društvo slovenskih izobražencev, Ulica Donizetti 3, Trst, Italija).
Prof. dr. Urška Perenič se že desetletje in pol intenzivno ukvarja z opusom pisatelja Borisa Pahorja. V letu 2024 sta izšli dve večavtorski monografiji o njegovem življenju, delu, korespondenci, njegovi vlogi za ohranjanje slovenske narodne identitete in resnice o naši polpretekli zgodovini. V začetku leta je Slovenska matica izdala knjigo s simpozija o Borisu Pahorju in Edvardu Kocbeku pod naslovom “Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor”, konec leta v sozaložbi z Založništvom tržaškega tiska pa še delo “Jaz pa nikoli nisem sanjal”. Obe knjigi je uredila prof. dr. Urška Perenič in obe druži Boris Pahor, neutrudni iskalec resnice, v svojem mišljenju in pisanju do polnosti predan slovenskemu narodu, kulturi in jeziku, kakor tudi svojemu rodnemu Trstu kot prostoru slovenske besede, ki je niso uničili ne plameni Narodnega doma, ne fašistični teror in koncentracijsko taborišče in ne povojna komunistična jugoslovanska oblast, ki je Pahorju zaradi objave Kocbekovega intervjuja o povojnih pobojih začasno prepovedala vstop v domovino.
O obeh delih in spominih na očeta bo poleg prof. dr. Urške Perenič govoril tudi pisateljev sin prof. Adrijan Pahor, ob njem pa še prof. ddr. Igor Grdina in drugi avtorji razprav.
Zbrane bodo uvodoma pozdravili predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj, direktorica Založništva tržaškega tiska Martina Kafol in tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek soorganizirata Društvo slovenskih izobražencev Trst in Slovenska matica.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Zbirka Odstiranja
»Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor«
Uredila: Urška Perenič in Igor Grdina
Boris Pahor je več kot samo stoletje človeške vesti: literatura, ki jo je ustvaril, je še danes katalizator – in hkrati lakmus. Ne prenese ravnodušnosti. Na eni strani so zvesti bralci, na drugi mogočneži, ki naredijo vse, da se njegov trikratni ne totalitarizmom ne bi slišal in odmeval. Ali da bi bil ponarejen, zreduciran, zmanjšan.
Toda Pahorjeva literatura se po njegovi smrti nikakor ni znašla v pogrezu v začasno pozabo, ki je običajen v letih, ko se aktualistični bralci poslovijo, tistih, ki v ustvarjalcu odkrijejo večnega sopotnika, pa še ni. Medtem ko so mnenja, ali je Pahor kot uporni človek tudi že klasik kakor njegov prijatelj Edvard Kocbek, deljena.
Pričujoča knjiga se zato trudi biti dejaven poklon pisatelju in njegovemu svetu. Zasnovana je mozaično: ustavlja se ob posameznih vidikih Pahorjevega ustvarjanja – in kot taka bodisi nadaljuje in poglablja dosedanje raziskave bodisi jih razširja in ustvarja ustvarjalsko-recepcijski dialog tam, kjer ga doslej ni bilo.
Urška Perenič (ur.): “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem
V večavtorski znanstveni monografiji, ki jo je uredila pisateljeva tesna zaupnica, prof. dr. Urška Perenič, druga v drugo prehajata navdihujoča in neponovljiva zgodba Pahorjevega življenja, odigravajoča se v razsežnem prostoru dolgega 20. stoletja, ter njegovo pisanje. Nepozabljivi pisateljski pričevalec, obdarjen z izjemno močjo spominjanja (in nezmožnostjo pozabljati) v svojem opusu dejansko poustvari svoje življenje … Razpeto med mnogoštevilnimi suhotami; od najemnega stanovanjca v tržaški Ulici del Monte, kjer je prijokal na svet, prek ulice Commerciale, ki se vije v hrib in kjer so se kot otroci lovili po gmajnicah ter od strahu obnemeli tistega dne gledali v rdeče, kakor s krvjo polito nebo, vse tja do »platnenih zabojev« na afriškem pesku pod zvezdami, ki jih bo kmalu zamenjal prostor za zaprtimi lesenimi vrati, prepredenimi z bodečo žico, ki more simbolizirati tudi ponižanost in razžaljenost, prestano psihološko muko in zatiranje Borisa Pahorja s strani jugoslovanskega komunističnega režima. Knjiga izražanje smisla eksistence Pahorjeve osebnosti (če hočemo, konstrukcije avtobiografskega jaza) obravnava ob upoštevanju njegovega celotnega pripovedniškega opusa (vključno s predpuščino oz. z zapuščino) ter po tej poti skupaj s knjigo “Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor”, ki je luč sveta pri Slovenski matici ugledala spomladi letos, ob plemenitem sodelovanju vseh avtorjev in avtoric posameznih poglavij uresničuje cilje projekta Književna republika Borisa Pahorja, ki ga je napisala urednica knjige. Knjiga je tudi svojevrsten poklon bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne, ko je bil Boris Pahor iz taborišča poslan v sanatorij Villiers-sur Marne, v Francijo, ki je morala nam, Slovencem, naposled pokazati na vrednost stremljenja tega velikega duha.
Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska.