08.04.2025; 11:00 - 12:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Prijazno vabljeni na predavanje izr. prof. dr. Barbare Riman o slovenskih medijih na Hrvaškem z naslovom Položaj Slovencev na Hrvaškem: izzivi in priložnosti, ki bo v torek, 8. aprila 2025, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
Izr. prof. dr. Barbara Riman, ena izmed soavtoric zbornika Slovenski mediji na Madžarskem in Hrvaškem nekoč in danes, ki je v letu 2024 v uredništvu Zarike Snoj Verbovšek izšel pri Slovenski matici, bo po kratki uvodni predstavitvi zbornika nastopila s predavanjem o položaju Slovencev na Hrvaškem. Slovenska manjšina na Hrvaškem je ena od dvaindvajsetih manjšin, ki so priznane v tej državi. Pri analizi položaja in delovanja pripadnikov slovenske manjšine na Hrvaškem se pokaže nekakšen paradoks – čeprav se na popisih prebivalstva vse manj ljudi opredeljuje za Slovence, hkrati narašča število slovenskih društev ter število otrok in mladih, ki se učijo slovenskega jezika.
V predavanju bo predstavljen trenutni družbeno-ekonomski položaj pripadnikov slovenske skupnosti na Hrvaškem. Poseben poudarek bo namenjen pravicam, ki jih Republika Hrvaška zagotavlja pripadnikom slovenske manjšine, kot so kulturna avtonomija (17 slovenskih kulturnih društev), politična participacija (18 svetov in predstavnikov slovenske manjšine na Hrvaškem) ter poučevanje manjšinskega (maternega) jezika v hrvaških izobraževalnih institucijah (nad 300 učencev in dijakov slovenskega jezika).
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Barbara Riman, roj. na Reki (Hrvaška), je na Inštitutu za narodnostna vprašanja zaposlena od leta 2006. Leta 2011 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani doktorirala na Oddelku za zgodovino. Njen znanstveni interes je povezan z zgodovino slovenske skupnosti na Hrvaškem ter tudi s sodobnimi procesi, ki se oblikujejo med pripadniki slovenske manjšine na Hrvaškem. Znanstvene zaključke izvedenih raziskav redno objavlja v slovenskih in mednarodnih revijah. Redno se udeležuje znanstvenih srečanj v Sloveniji in tujini. Aktivna je tudi na Filozofski fakulteti Univerze na Reki, od leta 2017 je vodja podružnice Inštituta za narodnostna vprašanja – enota Reka. Aktivna je znotraj slovenske skupnosti na Hrvaškem, kjer je bila do sedaj v več mandatih vključena v različne slovenske organizacije, od leta 2018 do leta 2024 je bila tudi predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Aktivna je kot članica Slovenske doma KPD “Bazovica” na Reki.
Slovenski mediji na Madžarskem in Hrvaškem nekoč in danes
Prispevki s posveta na Slovenski matici 16. oktobra 2023
Uredila: Zarika Snoj Verbovšek
Posvet o slovenskih medijih na Madžarskem in Hrvaškem nekoč in danes je bil tretji posvet Slovenske matice o slovenskih medijih v Sloveniji sosednjih državah. Na prvem dogodku v tem ciklu so sodelujoči predstavili položaj slovenskih medijev v zahodni sosedi Italiji, na drugem so pogledovali proti severu, proti Avstriji, s čimer so nadaljevali sodelovanje s slovenskimi kulturnimi ustvarjalci izven naših državnih meja, ki sodijo v enoten kulturni prostor, opredeljen z našim slovenskim jezikom.
Zbornik Slovenski mediji na Madžarskem in Hrvaškem nekoč in danes vsebinsko sledi posvetu in prinaša prispevke Dušana Mukiča, Francija Justa, Nikolette Vajda-Nagy, Barbare Riman in Agate Klinar Medaković. Z njimi zaokroža serijo zbornikov o sredstvih in načinih komunikacije med slovensko manjšino v sosednjih državah. Osredotoča se na položaj slovenskih medijev v severovzhodni in vzhodni sosedi Slovenije, na Madžarskem in Hrvaškem, kjer slovensko govoreča manjšina ni tako številna in nima na voljo toliko sredstev javne komunikacije kot v predhodno obravnavanih Italiji in Avstriji, odgovoriti pa skuša na že v prvih dveh zbornikih postavljena vprašanja, kako so se razvijali slovenski mediji med zamejci, kakšno vlogo so imeli pri ohranjanju narodne zavesti manjšinske skupnosti in kakšno vlogo imajo v današnjem svetu vse bolj digitaliziranih medijev, ko klasični časopis in radio izgubljata na pomenu. Pomembno vprašanje je seveda tudi, s kakšnimi težavami se zamejci srečujejo zaradi svoje omejene odmevnosti, od kod črpajo energijo za delo in od kod dobivajo pomoč za uresničevanje načrtov, pa seveda tudi, kje se vidijo v bodočnosti, ko je usoda časopisnih pa tudi nekaterih drugih zvrsti komunikacije vse bolj vprašljiva.
Knjiga je izšla s finančno pomočjo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
NAKUP
