26.03.2025; 11:00 - 12:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Prijazno vabljeni na predstavitev novih knjig Slovenske matice, ki bo v sredo, 26. marca 2025, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
Na novinarski konferenci bomo predstavili Matičine knjižne novosti: filozofsko delo Marthe C. Nussbaum Jeza in odpuščanje v prevodu mag. Katarine Majerhold, ki je izšla v letu 2024 v Matičini zbirki Filozofska knjižnica, filozofsko razpravo prof. dr. Lenarta Škofa Bog v postkrščanstvu, ki je izšla v zbirki Slovenska filozofska misel, ter novo knjigo iz zbirke Spomini in srečanja, v kateri akad. prof. dr. Milček Komelj piše o pionirju slovenske umetnostne zgodovine Francetu Steletu France Stelè. Spomini nanj, na njegovo delo in učence, uvodno besedilo pa je napisala dr. Mija Oter Gorenčič. Dogodek bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Zbirka Filozofska knjižnica
Martha C. Nussbaum: Jeza in odpuščanje
Prevedla in spremno besedo napisala: Katarina Majerhold
Svetovno znana ameriška filozofinja Martha C. Nussbaum v svoji novejši (2018) filozofsko-etični knjigi, v kateri se navezuje na številne filozofske, zgodovinske, literarne idr. vire, dokazuje, da je čustvo jeze normativno neprimerno v primerih, ki jih označuje s sintagmama »pot povračila« in »pot statusa«. V prvem primeru povračilo nima smisla, ker s tem, ko storilcu povzročimo isto bolečino, kakor jo je ta povzročil nekomu drugemu, nismo odpravili škode pri žrtvi, v drugem primeru pa vsaj deloma ima smisel oziroma učinek, saj zamenja status in vlogo storilca in žrtve. Toda v obeh primerih Nussbaum meni, da gre za iracionalno obnašanje ljudi in za kršenje človekovega dostojanstva, ki naj velja za vse ljudi. Namesto maščevalne jeze avtorica predstavi bolj konstruktivno vrsto jeze, ki jo imenuje »tranzicijska jeza«: ta ne vsebuje želje po maščevanju, niti »vzvišene« zahteve po odpuščanju ter se usmerja h konstruktivnemu mišljenju o prihodnjem dobrem tako za žrtev kot za družbo v celoti. Avtorica preuči pomen neprimernosti maščevanja oziroma retributivizma tudi v okviru kazenskopravnega sistema ter to problematiko prikaže z mnogimi primeri na treh ravneh: na osebno intimnem, vsakdanje družbenem in vsem skupnem političnem področju, pri čemer se še posebej ustavi pri velikih predstavnikih nenasilja, kot so Mahatma Gandhi, Martin L. King in Nelson Mandela, ki nam jih postavlja za zgled.
Izid knjige je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Slovenska filozofska misel
Lenart Škof: Bog v postkrščanstvu
Delo je sklepni del filozofske trilogije Lenarta Škofa – po Etiki diha (SM, 2013) in Antigoninih sestrah (2018). Knjiga v slovenski prostor prvič prinaša izvirno monografsko delo, posvečeno filozofski teologiji, pri čemer se avtor v knjigi ukvarja tudi z izjemno aktualnimi vprašanji prepleta kvantne fizike in filozofske teologije v obliki izvirne kvantne teologije. Nova in izvirna terminologija v knjigi se navezuje na elementarno filozofijo (ki jo v Sloveniji že dlje časa razvija avtor), filozofijo diha, sodobne filozofske študije magije ter v sklepu tudi na mistično filozofsko teologijo ljubezni.
Bog v postkrščanstvu: elementarna filozofska teologija je izvirno delo na področju konstruktivne filozofske teologije. Izhaja iz širokega nabora virov, mislecev in tradicij ter je sintetično in ustvarjalno delo. Knjiga prinaša izviren argument o bogu, ki se napaja iz tokov novega materializma in sodobne filozofske teologije. Če eno izmed njenih osrednjih idej knjige, tj. tako imenovano tretjo dobo (»dobo duha«) razumemo kot »dobo diha«, se knjiga zavzema za novo in kreativno izkušnjo božanskega, izvirajočo iz elementov (zemlje, zraka, vode in ognja). Bog v postkrščanstvu je s tem materialna, elementarna in čutna teologija Boga po smrti ontoteološkega boga metafizike. Ponujena vizija boga, ki se navdihuje enako pri Luce Irigaray kakor pri Ludwigu Feuerbachu, je hkrati feministična in humanistična in v smislu svojega zavzemanja za novo okoljsko etiko zagovarja tudi možnost novega svetega zavezništva z naravo. S predstavitvijo in analizo klasičnih in sodobnih filozofij (Giordana Bruna, Arthurja Schopenhauerja, Ludwiga Feuerbacha, F. W. J. Schellinga in Maurice Merleau-Pontyja in Luce Irigaray) ter sodobnih mislecev filozofske teologije, kot sta John Caputo in Catherine Keller, je hkrati spekulativna in mitopoetična, saj se opira na nepričakovane, pozabljene ali zapostavljene vire, kot so vedska poezija in ameriški mormonizem ter na manj obravnavane, pozabljene ali marginalne osebnosti, kot sta Averroes in Amalric iz Bène.
Knjiga je izšla s finančno pomočjo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
NAKUP
Zbirka Spomini in srečanja
Milček Komelj: France Stelè. Spomini nanj, na njegovo delo in učence
Uvodno besedilo napisala: Mija Oter Gorenčič
Knjiga je nastala ob 50-letnici smrti pionirja slovenske umetnostne zgodovine Franceta Steleta. Komelj, ki je imel s Steletom le nekaj redkih osebnih stikov, je v kulturnem družinskem okolju z njegovim delom rasel od otroštva in v življenju spoznal vrsto Steletovih učencev; tako spominsko predstavlja tudi njihov naklonjen odnos do karizmatičnega učitelja ter dediščino Steletovega dela v poznejših raziskovalnih generacijah. Slikovito in kongenialno Komeljevo obujanje spominov v pisateljskem zanosu prikazuje izjemen zgodovinski pomen tega velikega svetovno razgledanega domoljuba, ki je odkril svoje poslanstvo v navdušenem odkrivanju slovenske likovne ustvarjalnosti, s katerim je zavestno potrjeval tudi našo kulturno identiteto. Skozi piščevo spominsko recepcijo Steletovega delovanja se pred bralcem izrišejo Steletov značaj, pogledi na umetnost in življenje in njegova vsestranska kulturna dejavnost, ki daleč presega samo strokovni pomen. Iz knjige plastično izstopi Steletova izjemna, v duha zazrta, a hkrati zemeljsko konkretna človeška in ustvarjalna podoba, razviden pa je tudi prelomen zgodovinski čas in Steletov položaj v njem.
Slovenska matica knjigo izdaja v sozaložništvu z ZRC SAZU, ki je zanjo iz svoje fototeke prispeval vrsto dragocenih dokumentarnih fotografij.
Knjiga je izšla s finančno pomočjo Javne agencije za knjigo RS in s finančno podporo Slovenske akademije znanosti in umetnosti.