09.03.2023; 11:00 - 12:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Vljudno vabljeni na predstavitev filozofskih knjig Slovenske matice za leto 2022, ki bo v četrtek, 9. 3. 2023, ob 11.00 v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani.
Na novinarski konferenci bomo predstavili filozofske knjige, ki so v letu 2022 izšle pri Slovenski matici. Akademik prof. dr. Tine Hribar bo spregovoril o svoji filozofski avtobiografiji Sem, torej bivam, prof. dr. Marko Uršič pa o zbirki esejev na temo Plotinove metafizike svetlobe Presežne prisotnosti, doc. dr. Sonja Weiss bo predstavila tretji del desetletnega prevajalskega projekta Plotinovih Zbranih spisov, prof. dr. Olga Markič pa zbornik razprav z naslovom Alma Sodnik in njeno filozofsko delo. Dogodek bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Zbirka Slovenska filozofska misel
Tine Hribar: Sem, torej bivam
Naslov knjige akademika prof. dr. Tineta Hribarja Sem, torej bivam se nanaša na Descartesovo trditev cogito, ergo sum, ki jo je nekajkrat zapisal tudi v obliki cogito, ergo sum sive existo: mislim, torej sem ali bivam. Kakor da bi bilo biti in bivati eno in isto. Najprej pa, kakor da sta isto biti in misliti. Avtorjeva teza je, da nista isto ne misel in bit ne bit in bivanje. Pri tem avtor izhaja iz SEM, iz moje lastne, prve osebe glagola biti. Ko rečem SEM, tega SEM ne morem reči, če ga hkrati ne mislim; ne gre torej za istost biti in misliti, marveč za to, da je misel vselej vsebovana (že) v samem SEM. Podobno je z razmerjem med biti in bivati oziroma med (kar je razvidno tako rekoč na prvi pogled) SEM in BIVAM. V prispodobi: sem na cesti ni isto kot bivam na cesti. Razlika med vsebnostjo misli v SEM in pogojenostjo mojega bivanja s SEM je v tem, da bivanje ni, vzporedno z mojo mislijo, vsebovano v SEM, marveč se šele skozi misel lastne biti zavem tudi svojega bivanja. Bivanja nimam le na vesti, ampak tudi v zavesti. V časovni zavesti, ki se izraža skozi bivšost kot bit preteklosti, bodočnost kot bit prihodnosti in pričujočnost kot bit zdajšnjosti oz. sedanjosti.
Izid knjige sta finančno podprli Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Zbirka Razprave in eseji
Marko Uršič: Presežne prisotnosti
Uršičeva knjiga Presežne prisotnosti je tematsko enotna in metodološko temeljita filozofska monografija o metafiziki svetlobe pri najpomembnejšem filozofu pozne antike, utemeljitelju novoplatonizma Plotinu (3. st. n. št.), obenem pa je to izrazito avtorsko delo, v katerem se teoretski diskurz prepleta z osebno filozofsko in duhovno kontemplacijo umskega sveta v (novo)platonizmu in širše. Tematika je strukturirana v treh nizih filozofskih esejev oziroma razprav: prvi niz govori o »sijočem kraljestvu« Uma, v drugem nizu, ki tvori osrednji in najdaljši del knjige, avtor premišljuje o duši v njeni dvojnosti (in obenem enosti) med duhom in telesom, v tretjem nizu z naslovom »Krogi Luči«, ki je po obsegu najkrajši, vendar vsebinsko najbolj zgoščen, pa je avtor izbral iz Plotinovega opusa devet odlomkov za svoje filozofsko-pesniške meditacije o Enem-Dobrem. Poleg obsežnih sprotnih opomb »pod črto« so na koncu knjige tudi bibliografija, seznam navedkov iz Plotinovih traktatov ter imensko kazalo.
Izid knjige je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Filozofska knjižnica
Plotin: Zbrani spisi III
Prevod, spremna beseda in opombe: Sonja Weiss
Uredil: Marko Uršič
Tretji in zadnji del Plotinovih Zbranih spisov, ki v slovenskem prevodu dr. Sonje Weiss in pod uredništvom dr. Marka Uršiča izhajajo od leta 2016, vsebuje traktate 34–54, kar je slaba polovica opusa, v katerem avtor s svojo obravnavo temeljnih metafizičnih in etičnih vprašanj premika meje antične filozofije, zlasti platonizma, iz katerega se tako rodi novoplatonizem. Njegova razmišljanja o zlu, svobodi, sreči, (samo)spoznanju, ljubezni in najvišjem Dobrem so zaznamovala srednjeveško, renesančno in moderno filozofijo ter ostajajo aktualna še danes.
Izid knjige je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Odstiranja
Olga Markič (ur.): Alma Sodnik in njeno filozofsko delo
Ob praznovanju 100-letnice Univerze v Ljubljani je Slovenska matica v sodelovanju z Oddelkom za filozofijo Filozofske fakultete in s Teološko fakulteto pripravila simpozij, ki je bil posvečen filozofinji Almi Sodnik. Bila je dolgoletna predavateljica zgodovine filozofije na Univerzi v Ljubljani in tudi prva ženska, ki je zasedla mesto dekanje katerekoli fakultete na Slovenskem. Študirala je v Ljubljani in na Dunaju, izpopolnjevala pa se je še v Rimu, Milanu, Parizu, na Dunaju in v Gradcu. Od 1946 je bila izredna profesorica, od 1951 do upokojitve 1959. leta pa redna profesorica na Oddelku za filozofijo današnje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Med letoma 1952 in 1953 je opravljala dekansko funkcijo. Alma Sodnik je bila prva, ki je na Slovenskem podrobno raziskovala zgodovinski razvoj filozofskih problemov od začetka antike do vključno Kanta in pripravila vrsto monografskih prikazov posameznih filozofov (med drugimi zlasti Descartesa). Ustvarila je metodološko osnovo za sistematični prikaz zgodovine filozofije pri Slovencih, bodisi po filozofskih avtorjih bodisi po filozofski problematiki.
Šesti zvezek iz zbirke Odstiranja obsega večino prispevkov, ki so bili predstavljeni na simpoziju v Slovenski matici in še štiri nove. V monografiji Alma Sodnik in njeno filozofsko delo avtorice in avtorji obravnavajo široko tematsko področje, ki ga je pokrivala profesorica Alma Sodnik v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu. Alma Sodnik je delila usodo mnogih filozofinj z začetka 20. stoletja. Kljub temu, da njihovega znanstvenega dela po kvaliteti ni mogoče razlikovati od njihovih moških kolegov, niso mogle ustrezno napredovati v akademski sferi. Sama je redno zaposlitev na Univerzi v Ljubljani dobila šele po drugi svetovni vojni in tedaj postala prva profesorica in dekanja Filozofske fakultete. Monografija vsebuje znanstvene prispevke o njenem delu in sega na področja metafizike, epistemologije, estetike, antične filozofije in filozofije na Slovenskem. Zaključuje jo občuteno zapisan oseben pogled na Almo Sodnik kot izjemno žensko, ki ga je prispevala Helena Koder.
Knjiga je izšla s finančno podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS ter v sozaložništvu Slovenske matice in Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.