16.10.2024; 18:00 - 19:00; Muzej novejše zgodovine, Prešernova ulica 17, 3000 Celje
Prijazno vabljeni na pogovor o romanu Senca brez človeka Nataše Konc Lorenzutti, ki bo v sredo, 16. oktobra 2024, ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine (Prešernova ulica 17, Celje).
Nataša Konc Lorenzutti je konec leta 2019 začela raziskovati zgodbe v vojni ukradenih slovenskih otrok in odkrila, da so bili nekateri med tistimi, ki še niso dopolnili enega leta starosti, vključeni v Himmlerjev razvpiti program Lebensborn, kar je pomenilo popolno germanizacijo in odtujitev od družine in domovine. Na podlagi njenih stikov s še živečimi otroki Lebensborna in njihovih pričevanj je nastal roman Senca brez človeka, o katerem se bo zgodovinarka in kustosinja Darja Jan pogovarjala z avtorico Natašo Konc Lorenzutti, uvodoma pa bo zbrane nagovorila urednica knjige pri Slovenski matici Zarika Snoj Verbovšek.
Dogodek soorganizirata Muzej novejše zgodovine Celje in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Knezova knjižnica
Nataša Konc Lorenzutti: Senca brez človeka: film v prozi
Avgusta 1942 so nacisti v dveh akcijah v Celju ukradli 645 slovenskih otrok, ki so jih odpeljali na ozemlje Tretjega rajha, njihove matere pa so večinoma umrle v taborišču Auschwitz-Birkenau. Približno trideset malčkov, večinoma še dojenčkov, je prestalo »rasne selekcije«, zato so bili iz otroških taborišč urada za utrjevanje nemštva premeščeni v dom Sončna poljana v Kohren-Sahlisu blizu Leipziga, ki ga je upravljala mreža tajne Himmlerjeve organizacije Lebensborn. Tam so jih lahko prevzeli bodoči nemški rejniki, ki so bili vsaj na videz zvesti režimu, niso pa vedeli, da jemljejo ukradene otroke.
Dokumentarni roman o otrocih vojne, ki so postali žrtve miru, temelji na pretresljivih pričevanjih še živečih otrok Lebensborna in njihovih potomcev ter avtoričinih srečanjih in pogovorih z njimi. Prepletajo se z njeno zgodbo o iskanju sledi za izginulimi otroki, vpeto v čas, ko na robu Evrope divja vojna in se zopet trguje s človeškimi usodami. Ob soočenju z romaneskno, hkrati pa stvarno zgodovinsko dokumentiranimi spomini realnih oseb, ki se v tem »filmu v prozi« levijo v bolj ali manj tragične literarne junake, lahko tako kot avtorica romana tudi rahločutni bralec oblikuje svoj odnos do družine, identitete, naroda in njegove preteklosti, torej do občečloveških pojmov, ki so temeljnega pomena za vsakogar izmed nas.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
NAKUP