19.09.2024; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Prijazno vabljeni na predavanje dr. Miklavža Komelja, prevajalca Ezre Pounda, ob izidu prevoda Poundove pesnitve Pizanski Cantos v četrtek, 19. septembra 2024, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
Ezra Pound (1885–1972), ameriški pesnik, ki je večino življenja preživel v Evropi, je bil eden najpomembnejših in najvplivnejših pesnikov mednarodnega modernizma. Pizanski Cantos so del njegove mogočne pesnitve Cantos, vendar jih je pesnik objavil kot samostojno knjigo. Beremo jo lahko kot pesnitev v pesnitvi, odslej tudi v slovenskem prevodu dr. Miklavža Komelja, ki je svoje prevajalsko delo nadgradil še z obsežnimi in poglobljenimi komentarji ter tehtno spremno besedo. Dogodek bo moderirala urednica Zarika Snoj Verbovšek.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Prevodi iz svetovne književnosti
Ezra Pound: Pizanski Cantos
Prevedel, komentiral in spremno študijo napisal: Miklavž Komelj
Pizanski Cantos so del mogočne pesnitve Cantos Ezre Pounda (1885–1972), ameriškega pesnika, ki je večino življenja preživel v Evropi in bil eden najpomembnejših in najvplivnejših pesnikov mednarodnega modernizma. Pesnik jih je objavil kot samostojno knjigo in jo lahko beremo kot pesnitev v pesnitvi. Tu je Pound najintimneje spregovoril o samem sebi; to pesnitev je namreč pisal v mesecih težke osebne preizkušnje, ko se je ob koncu druge svetovne vojne zaradi svojih medvojnih radijskih oddaj na Radiu Rim znašel v kazenskem taborišču ameriške vojske v bližini Pise v Italiji. Nekaj časa je bil zaprt celo v posebej zanj narejeni jekleni kletki. Ta pesnitev je njegova pot skozi temno noč duše. V njej se mu na novo prikazuje vsa njegova osebna zgodovina, pa tudi zgodovina civilizacije, ki je zašla v katastrofo; obenem pa je vanjo vpisano vizijsko razodetje Boginje v različnih podobah in novo uzrtje narave; v procesu velikega ponotranjenja pesnik spozna, da je naša resnična dediščina samo tisto, kar resnično ljubimo: »Kar res ljubiš, ostane, drugo je žlindra, / kar res ljubiš, ti nikdar ne bo vzeto, / kar res ljubiš, je tvoja dediščina. / Čigav svet, njihov, moj ali od nikogar?«.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodku lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.