18.02.2020; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Leta 1940 je Pavel Grošelj, biolog, borec za ljubljansko univerzo, kulturni delavec in prešernoslovec, v Proteusu, ki ga je urejal od njegovega začetka leta 1933 do svoje smrti, objavil besedilo Prirodoznanstvena prizadevanja med Slovenci. V njem je zapisal misel, ki ni samo usmeritev Proteusa, ampak bi morala biti tudi programski temelj vse sodobne znanosti: »Humanistični ideali preporodne dobe so nam svetili skozi vse naše mrakove in jasnine in tudi danes še niso izgubili lepote in bleska. Sedaj pa je prišel čas, da humanističnim idealom, ki so nam bili v narodni stiski v toliko pobudo in uteho, pridružimo ideale prirodoznanstva. Ne kot njihovo nasprotje, temveč kot njihovo izpopolnitev, ne kot cepitev duhov, temveč kot sintezo srca in duha, ki naj vodita nas in domovino v lepšo bodočnost.«
Grošljeva misel je pomembnejša, kot so to pripravljeni razumeti in priznati sodobni tehnoznanstveniki, ki bi Grošlja morda najraje razglasili zgolj za »romantičnega sanjača«. Kajti »danes je v modi zavračanje filozofije, češ, zdaj imamo znanost in filozofije ne potrebujemo več.« Trditev je v svojem prispevku V znanosti ne gre za gotovost. Ločitev med znanostjo in humanistiko je razmeroma nov pojav – in škodljiv za obe, objavljenem v ameriški reviji New Republic 11. julija leta 2014, z obžalovanjem zapisal eden od utemeljiteljev zančne kvantogravitacijske teorije italijanski teoretični fizik, zgodovinar in filozof znanosti ter pisec Carlo Rovelli (1956-).
Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je naslednje: Je bil Grošelj le »človek svojega časa«, nekdo torej, ki nam danes ne more »povedati« nič pomembnejšega več, ali pa je bil morda »človek za vse čase« in njegova misel daljnosežnejša in univerzalnejša?
Tomaž Sajovic je profesor slovenskega jezika in književnosti ter umetnostne zgodovine. Diplomiral je na Filozofski fakulteti na Univerzi v Ljubljani in tam pod mentorstvom prof. dr. Brede Pogorelec doktoriral iz historičnih slogov v slovenski pripovedni prozi 19. stoletja. Na Filozofski fakulteti je dolga leta raziskoval jezikovno oblikovanje slovenskih besedil, nekaj časa pa tudi predaval slovenski jezik na Pedagoški fakulteti na Univerzi na Primorskem. Zdaj je glavni urednik revije za poljudno naravoslovje Proteus.
Naravoslovno-tehniški odsek pri SM