20.11.2019; 17:00 - 18:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
V ciklu Znamenite Slovenke se bomo tokrat spominjali botaničarke, naravovarstvenice, vsestranske narodne delavke, borke za enakopravnost žensk ter protifašistke dr. Angele Piskernik. Kot samorastnica iz Lobnika nad Železno Kaplo je jeseni 1914 doktorirala na dunajski univerzi in 1916 dobila zaposlitev v Deželnem muzeju v Ljubljani. V plebiscitni kampanji na Koroškem je vodila Zvezo slovenskih ženskih društev, med vojnama pa v osrednji Sloveniji več ženskih združenj. Poznana je bila kot prva slovenska doktorica naravoslovja, članica Finžgarjevega kroga katoliških kulturnikov, a tudi prijateljica Kidričeve družine. Od 1926 je poučevala na gimnazijah v Ljubljani in Novem mestu, predavala na novem Radiu Ljubljana ter pisala naravoslovne in jezikovne učbenike. Najbolj znan je njen obsežni Ključ za določanje cvetnic in praprotnic (1941 in 1951). Zaradi sodelovanja v OF je bila jeseni 1943 aretirana in poslana v koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Po osvoboditvi je prevzela ravnateljstvo Prirodoslovnega muzeja, ustanovila Gorsko stražo, obnovila Alpski park Juliana, dosegla ustanovitev Triglavskega narodnega parka ter postala najpomembnejša varuhinja narave, tudi na celotnem prostoru Alp.
Planinska zveza podeljuje po dr. Piskernikovi poimenovano nagrado za varovanje narave. Amir Muratović je 2012 za TV Slovenija posnel dokumentarni film Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik. Pred letom dni je bil v Ljubljani odprt Park Angele Piskernik, Pošta Slovenije pa je 8. novembra letos kot prvo v seriji Slovenske znanstvenice izdala njeno spominsko znamko. Na avstrijskem Koroškem ima dr. Piskernikova spominski plošči na Obirskem in v Železni Kapli, letos poleti pa so v Celovcu sprožili pobudo za poimenovanje ene od ulic po njej.
Razgibano življenje in delo velike Slovenke bosta na večeru v Slovenski matici v besedi in sliki predstavila zgodovinar Janez Stergar ter botaničarka dr. Nada Praprotnik. Upokojeni strokovni svetnik ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja (kjer je raziskoval novejšo zgodovino koroških Slovencev) je med drugim podpredsednik Slovenske matice in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani; v Klubu je bila dr. Piskernikova dolgoletna podpredsednica, po vojni ob predsedniku Lovru Kuharju – Prežihovem Vorancu. Upokojena muzejska svetnica Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS) pa je nadaljevalka muzealskega in naravovarstvenega dela dr. Piskernikove: skoraj 40 let je bila vodja Kustodiata za botaniko v PMS in je vodila alpski botanični vrt Juliana v Trenti. Njeno glavno floristično raziskovalno območje so Alpe, zlasti Karavanke. Raziskuje zgodovino botaničnih raziskovanj na Slovenskem. Več let je bila načelnica Komisije za varstvo narave in Gorsko stražo pri Planinski zvezi Slovenije.
Dogodek skupaj prirejata Slovenska matica in Ženski odbor Mira pri Slovenskem centru PEN.
