Dogodki

O življenju z glasbo, kozmopolitskem Dunaju in domačih intelektualnih trenjih, o odraščanju v povojni Ljubljani in odnosu z očetom, akademikom dr. Nikom Kuretom se bo ob izidu knjige spominov z avtorjem in jubilantom dr. Primožem Kuretom pogovarjal Aleš Gabrič. Za glasbeno kuliso bosta poskrbeli študentki 2. letnika magistrskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani: Barbara Spital, flavta (mentorica dr. Karolina Šantl Zupan, red. prof.) in Naja Mohorič, harfa (mentorica Mojca Zlobko Vajgl, izr. prof.). Glasbemi program večera Marcel Tournier: Deux préludes romantiques (Très lent, Allegro moderato) Gaetano Donizetti: Sonata za flavto in harfo (Larghetto) Georges Bizet: Entr’acte iz opere...

V letu 2020 mineva 120 let od izida Beneške Slovenije (1899), dragocenega regionalnega dela enega prvih šolanih slovenskih zgodovinarjev in geografov Simona Rutarja (1851–1903). Delo s podnaslovom Prirodoznanski in zgodovinski opis s 15 podobami je izšlo v letu 1900 v okviru serije knjig »Slovenska zemlja«, III. del, čeprav je Beneška Slovenija po plebiscitu 1866 pripadla Kraljevini Italiji. Obletnica je hkrati priložnost, da se Beneški Sloveniji pa tudi delu Simona Rutarja posvetimo tudi z etnološkega, geografskega, jezikovnega in zgodovinskega zornega kota. Posvet organizirata Slovenska matica in Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica. Program posveta 9.00–10.30 Pozdravna nagovora izr. prof. dr. Aleš...

Matičinim knjižnim zbirkam so se v letu 2019 pridružili Mozaiki, ki prinašajo izvirno slovensko poezijo. Zbirko je inavgurirala knjiga Braneta Senegačnika Pogovori z nikomer, ki je bila v letu 2020 nominirana za Cankarjevo nagrado; drugi zvezek, naslovljen Enajst let in pol tišine, ki bo izšel to jesen, pa prinaša poezijo Davida Bandlja. V času, ko slovenski založniški prostor doživlja krčenje, poezija pa z zapiranjem v ozke kroge piscev in poklicnih preučevalcev vse bolj izgublja svoje raznoliko bralsko občinstvo, bomo Mozaike proslavili in pospremili na pot s pogovorom o poeziji kot govorici celega človeka. Kakšni časi se pišejo za poezijo? Kako...

Tujci so avtobiografsko obarvan roman, ki ga je Cankar napisal med bivanjem na Dunaju. V tujem okolju se glavni junak kipar Slivar čuti doma samo v zavetju tihe, mrzle noči. Na predstavitvi romana pa se bomo pod okriljem tople poletne noči soočili z nekaterimi tesnobnimi občutji, ki nam jih danes, tako kot Slivarju in Cankarju nekoč, prinašajo neznani, tuji, čeprav povsem vsakdanji položaji, in se obenem zatekli v zavetje književnosti, umetnosti, izražanja sebe in prisluškovanja drugemu. Urednica Cankarjeve zbirke pri Slovenski matici in avtorica spremne besede prof. dr. Vesna Mikolič nam bo predstavila možno razumevanje Cankarjevega koncepta tujstva, pri doživljanju...

Vljudno vas vabimo na predstavitev Trboveljske knjige, ki bo v ponedeljek, 22. junija 2020, ob 19. uri v atriju Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani. Z avtorjem izbora in urednikom Urošem Zupanom ter gosti se bomo sprehodili skozi bogat kolaž literarnih in likovnih del, ki jih je navdihnilo Trbovlje, »kraj, prerešetan s temino rudarskih rovov in prežet z lučjo upanja«. Veselimo se srečanja z vami! Dogodek je prvi iz cikla Matica pod zvezdami, ki bo tekom poletja in zgodnje jeseni v čarobno kuliso Matičinega atrija privabljal ugledne avtorje in radovedne bralce vseh starosti in izbranih okusov. Cikel finančno...

Na povabilo Matice hrvatske Sisak bosta na literarni manifestaciji 24. Kvirinovi poetski susreti z branjem svojih pesmi nastopila pesnica Katarina Gomboc Čeh, katere pesniška zbirka bo izšla pri Slovenski matici, in pesnik Brane Senegačnik, avtor knjige Pogovori z nikomer, ki je nominirana za Cankarjevo nagrado.

Vljudno vas vabimo na novinarsko konferenco, ki bo v torek, 16. junija 2020, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani (prvo nadstropje). Predstavili vam bomo pet knjižnih novosti iz različnih Matičinih zbirk: Trboveljska knjiga, izbral in uredil Uroš Zupan Martin Heidegger: O stvari mišljenja, prevedel Tine Hribar Irena Avsenik Nabergoj: Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature Slovenska Istra I, uredili Jernej Pavšič, Matija Gogala in Andrej Seliškar Ivan Cankar: Tujci, spremni zapis Vesna Mikolič Veselimo se srečanja z vami!

Predavanje Naravoslovno-tehniškega odseka SM iz cikla Slovenska naravna in tehnična dediščina Živa narava in biološki sistemi vzbujajo občudovanje in predstavljajo neizčrpen vir navdiha, tako za vsakega človeka in še posebej za znanstvenike. Biološki sistemi so se razvili v milijardah let evolucije in danes še vedno ne razumemo podrobnosti delovanja celo najbolj enostavnih celic. Izjemen napredek znanosti, predvsem na tehnikah z molekulsko ločljivostjo, omogoča vedno boljši vpogled v mehanizme delovanja in raznolikost naravnih molekul in procesov, vključno s poznavanjem celotnih genomov. Danes znamo s tehnikami rekombinantne DNK v veliki meri spreminjati celice ali njihove gradnike, kot so proteini. Pri tem lahko...

Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva Maribor, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Maribor in Slovenska matica vabimo na promocijo knjige Tihožitja in Besi Ericha Prunča. V uvodnem programu bodo nastopili študenti Oddelka za glasbo PeF David Krajnc in Gregor Zupanič, sopranistka Nilda Luketič in mag. Ivo Kopecky Kopecky, klavir, avtorjeve pesmi bo brala Saša Ul, študentka Oddelka za prevodoslovje. Prireditev knjige sodi v niz kulturnih dogodkov, s katerim želimo posthumno počastiti znamenitega univerzitetnega profesorja, prevajalca in pesnika prof. dr. Ericha Prunča in obeležiti 2020 kot leto avstrijsko-slovenskega dialoga. Avtorja bodo v svojih nagovorih predstavili dr. Aleksandra Nuč, predstojnica Oddelka za prevodoslovje...

V ciklu Znamenite Slovenke se bomo tokrat spominjali 80-letnice smrti Marice Nadlišek Bartol. Bila je slovenska pisateljica, prevajalka, publicistka in urednica, mama pisatelja Vladimirja Bartola. Od leta 1897 do 1900 je urejala prvi slovenski ženski časopis Slovenka in tako pomembno pomagala razvijati ženska vprašanja v takratni družbi. Uveljavila se je tudi kot prevajalka iz italijanske književnosti. Kot publicistka se je najprej uveljavila v časopisu Edinost, kjer je marca 1888 objavila svoj prvi članek Naše ženstvo. V njem je poudarila vlogo žensk, še posebno mater, pri vzgoji narodnozavedne mladine, ki z rabo slovenskega jezika otroke navdušujejo za materinščino in ljubezen do...