Izobraževal se je v cetinjskem samostanu, položaj vladike, cerkvenega in posvetnega vladarja Črne gore, pa je prevzel pri 17. letih. Zavedajoč se potrebe, da Črna gora postane sodobna država, je pomiril prepire med posameznimi plemeni in ustanovil senat, prvo izvršno vejo oblasti. Vzpostavil je sodišča, začel s pobiranjem davkov, utrdil meje svoje države, gradil ceste ter ustanovil prvo šolo in tiskarno, poleg tega pa je ustvarjal svoje pesmi. Med njimi je verjetno najbolj znana pesnitev Gorski venec, v katerem piše o svoji domovini. Gorski venec je ljudsko-junaški ep, ki temelji na zgodovinskem dogodku. Delo izjemne vrednosti, v katerem je Njegoš skozi zgodovinski dogodek slavil življenje Črnogorcev – njihovo zgodovino in tradicijo, njihove običaje, verovanja in razumevanja. V Gorskem vencu je Njegoš slavil najpomembnejše dogodke iz preteklosti, od časa Nemanjićov do začetka 18. stoletja, prikazal črnogorski vsakdanjik in upodobil sosednja ljudstva, Turke in Benečane.
Pokopan je v majhni kapeli vrh gore Lovćen, kjer je bil kasneje zgrajen njegov mavzolej.
Dela:
- Cetinjski puščavnik (1834)
- Luč mikrokozma (versko-filozofski ep, 1845)
- Gorski venec (pesnitev, 1847)
- Lažni car Šćepan Mali (1851)
