Poročena je bila z Albertom Rejcem (1899–1976), političnim voditeljem primorske protifašistične organizacije TIGR. Po moževi smrti je doktorirala iz fonetike na Univerzi v Celovcu ter do upokojitve poučevala na univerzi.
Pri sedemdesetih letih je objavila svojo prvo knjigo o tigrovcih (Pričevanja o Tigru). Pri osemdesetih pa tudi tretjo, Partijo in tigrovce. Vmes sta bili še knjigi o Albertu Rejcu in Justu Godniču. S temi deli je bilo osvetljeno popolnoma novo poglavje v naši težavni polpretekli zgodovini.
Alenka Puhar profesorico Rejčevo tako predstavlja: “Imela je izrazit posluh za fonetiko. Ukvarjala se je z vprašanji, koliko vokalov ima pravzaprav slovenski jezik – kaj je tisto na začetku vprašanja?! –, pa kakšna je zveza med dolžino vokala in akcentom, kako se to in ono v slovenščini razločuje od angleščine … S posebnim aparatom, sonografom, ki je zaznaval milisekunde, je merila pripovedi treh govorcev iz različnih slovenskih pokrajin … Gotovo pa je važno, da je šla delat doktorat v Celovec, ker na ljubljanski univerzi za njene interese ni bilo pravega posluha …”
Pa še: “Z usodo Tigra se je začela ukvarjati, ko je ovdovela, leta 1976. Seveda je od moža Alberta Rejca, ki je bil ‘duša Tigra’, že prej slišala vse mogoče. Po njegovi smrti pa je z mislijo, da ji bo to ublažilo žalovanje, začela obiskovati moževe znance in sodelavce, jih poslušala in beležila, ko so obujali spomine. A to se je hitro oblikovalo v močno raziskovalno ambicijo, ki jo je potegnila vase. Niso ji bile dovolj samo običajne spominske pripovedi, hotela je tem tigrovcem pogledati v dušo in z nekaterimi njihovimi rokopisi je šla celo k dr. Trstenjaku, da ji je naredil grafološko analizo. Nato se je odpravila tudi v arhive in vrsto let prečesavala stare dokumente. Predstavljam si, da ni bila prav lahka stranka, saj je zaznala, če so ji kaj skrivali in če je bilo kje kaj odstriženo, počrnjeno, popravljeno v diametralno nasprotje. Na srečo je pri Slovenski matici dobila zaslombo in spodbude za to delo. V Društvu TIGR, ki je bilo obnovljeno za to, da bi gojilo rodoljubno tradicijo originalnega, predvojnega Tigra, pa so ji večkrat vzeli besedo in ji dali vedeti, da ni dobrodošla.”
